Artroza in artritis – Vzroki, simptomi in zdravljenje
Teja Ličen – Posodobljeno: 04. julij 2024 – Čas branja: 16 min
Po nedavnih zdravstvenih podatkih naj bi imeli v Sloveniji okoli 24.000 bolnikov z artritisom in več kot 230.000 ljudi z drugimi revmatičnimi obolenji. Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da je med obolelimi vedno več mladih in otrok. Stereotip, da je artroza zgolj bolezen starejših, torej že dolgo ne drži več.
Vrste artritisa
Artritis se najpogosteje pojavi med 35. in 70. letom starosti, pri čemur v mlajših letih pogosteje zbolijo ženske. S starostjo razlike v obolevnosti med spoloma izginejo. Obolenje le redko pojenja, poškodbe sklepov pa so običajno nepopravljive.
Artritis je splošni izraz, ki se uporablja za poimenovanje različnih vnetnih in degenerativnih bolezni sklepov. Spremljajo ga bolečina, oteklina, toplota in okorelost prizadetih sklepov. Najpogosteje so prizadeti prsti rok in nog, kasneje tudi gležnji, kolena, komolci in zapestja. Za prizadete predele je značilno, da s časoma popolnoma otrdijo. V nekaterih primerih lahko vnetje prizadene tudi vašo kožo, mišice in organe.
Tovrstna bolezen ni enostavna, saj kar 13-17% bolnikov postane delno ali popolnoma invalidnih, pri mnogih pa se kot posledica bolezni za 3 do 10 let skrajša pričakovana življenjska doba.
Pri artritisu ločimo več vrst, v grobem pa jih delimo na:
- Degenerativni artritis: obraba sklepnega hrustanca se pojavi s starostjo zaradi poškodbe ali prekomerne obrabe med določenimi športnimi aktivnostmi. Osteoartritis je najpogostejša vrsta degenerativnega artritisa.
- Vnetni artritis: pri vnetnih vrstah artritisa imunski sistem ne deluje pravilno in napada zdrave sklepe z nenadzorovanim vnetjem, kar lahko povzroči erozijo (t.j.: razgradnjo) sklepov, oziroma bolj natančno sklepnega hrustanca. Vnetje lahko poškoduje tudi notranje organe, oči in druge dele telesa. Značilne vrste vnetnega artritisa so: revmatoidni artritis, psoriatični artritis, ankilozirajoči spondilitis in putika.
- Infekcijski artritis: Bakterija, virus ali gliva lahko vstopijo v sklep in sprožijo vnetje. Primeri organizmov, ki lahko okužijo sklepe: salmonela in šigela, klamidija in gonoreja ali virus hepatitisa C. V mnogih primerih se s pravočasnim zdravljenjem z antibiotiki odpravi okužbo sklepov, včasih pa artritis postane kroničen.
- Metabolični artritis: Nekateri ljudje imajo večjo vsebnost sečne kisline, lahko zaradi prekomerne prozvodnje le-te, ali pa ker telo ni zmožno pravočasnega odvajanja. Tako se sečna kislina prične kopičti in v sklepu tvori kristale, kar povzroči pojave nenadnih hudih bolečin v sklepih ali t.i. napade putike.
O drugih vrstah artritisa si lahko preberete TUKAJ.
Artroza ali osteoartritis
Artroza predstavlja drugo ime za osteoartitis vrsto artritisa, kateri nekateri pravijo tudi ostoartroza.
Artroza ali osteoartritis je najpogostejša vrsta artritisa in se najpogosteje pojavi pri starejših ljudeh (pogosteje pri ženskah) kot posledica degenerativnih procesov staranja.
Najpogosteje so prizadeti večji sklepi, ki so odgovorni za prenašanje teže telesa, torej kolenska in kolčna sklepa, ter sklepi, ki so bili že kdaj poškodovani (npr.: poškodba sprednje križne vezi).
Pojav bolezni artroza se začne z obrabo hrustanca v sklepih. Hrustanec je spolzko tkivo, ki pokriva konce kosti in omogoča gladko premikanje sklepa. Sčasoma se lahko ta hrustanec stanjša ali celo popolnoma izgine. Posledica je direkten stik kost ob kost, kar povzroča bolečino, okorelost in otekanje sklepa.
Zdravil za to obliko bolezni zaenkrat še ni. Bolečine se lajšajo s fizioterapijo, raznimi toplimi ali mrzlimi obkladki, protibolečinskimi zdravili in vajami za ohranjanje gibljivosti sklepov.
Lajšanju bolečin pomagajo tudi kortikosteroidne injekcije, vendar pogosta uporaba le-teh ni priporočljiva, saj dolgoročno lahko vplivajo na pojav sladkorne bolezni.
Spondiloza
Bolezen se kaže z zoženjem medvretenčnih prostorov zaradi nastajanja kostnih izrastkov v robnem delu vretenc. Ker je izražena bolj ali manj pri skoraj vseh ljudeh po 45. letu starosti, jo večinoma obravnavajo kot običajni del staranja. Najpogosteje se pojavi v vratnemu ali ledvenemu predelu.
Degenerativne spremembe najprej prizadenejo medvretenčne ploščice, kasneje pa tudi medvretenčne sklepe. Z nastajanjem kostnih izrastkov (t.j.: osteofiti) na robnemu delu vretenc se medvretenčni prostori ožijo, kar prične pritiskati na živčne korenine in povzročati bolečino.
Poleg klasičnih simptomov (t.j.: bolečina ob premikanju in zmanjšana gibljivost), so pogosti spremljevalci bolezni tudi odrevenelost, mravljinčenje in oslabela mišična moč v rokah (prizadeta vratna vretenca) ali nogah (prizadeta ledvena vretenca).
Tako kot pri osteoartritisu, tudi za spondilozo žal še ne obstajajo zdravila, ki bi bolezen pozdravila. Možno je le lajšanje posledic s protibolečinskimi tabletami, razgibavanjem in z izvajanjem vaj za krepitev mišic.
Spondiloartroza
Spondiloartroza ali spondilartroza, je bolezen, ki je zdravnikom poznana kot spondiloartritis. Nekoliko se razlikuje od drugih vrst artritisa, saj pogostokrat prizadene mesta, kjer se vezi in kite pritrdijo na kosti, t.i. “enteze”.
Posledica spondiloartritisa je vnetje, ki povzroča bolečino in okorelost (najpogosteje hrbtenice) in na dolgi rok povzroča uničenje kosti ter deformacijo hrbtenice in sklepov. Velikokrat je na udaru torakalna hrbtenica, posledica pa je izrazito kifotična drža starejših.
Najpogostejši je ankilozirajoči spondilitis, ki prizadene predvsem hrbtenico.
Velikokrat je spondiloartritis tudi posledica spondilodeze. Spondilodeza, oziroma spinalna fuzija, predstavlja skupino operativnih posegov, s pomočjo katerih se zatrdi enega ali več segmentov hrbtenice, zaradi česar so si diski medseboj manj gibljivi.
Spodaj na sliki lahko vidite primer spondilodeze ledvenega dela.
Revmatoidni artritis
Ta oblika artritisa ja avtoimune narave, kar pomeni, da telo napade obloge sklepov zaradi okvarjenega delovanja imunskega sistema. Zdrav imunski sistem deluje zaščitniško in v želji po odstranitvi tujka ustvari notranje vnetje, ter se tako znebi okužbe in prepreči razširitev bolezni. Pri revmatoidnem artritisu pa telo deluje »zaščitniško« in napade obloge zdravih sklepov (avtoimunska bolezen), kar privede do vnetja. Posledično postane prizadeti del rdeč, boleč in zatečen.
Revmatoidni artritis je posledica avtoimunega delovanja telesa, ko telo napade sklepe in povzroči vnetje notranjega dela sklepne ovojnice.
Posledično pride do obrabe sklepnega hrustanca, s časoma pa lahko pride tudi do okvare kit in sklepnih vezi ter razobličenja sklepa. V takemu primeru je potrebna atroplastika/endoproteza sklepa, pri kateri vam specialisti celotni sklep zamenjajo z novim »umetnim« sklepom.
Revmatoidni artritis ne napada samo sklepov temveč tudi druge telesne organe, na primer srce, mišice, krvne žile, živčni sistem in oči.
Pogosteje se pojavi pri ženskah.
Putika
Pri putiki gre za presnovno motnjo sečne kisline v telesu, ki se s časoma razvije v vnetno revmatično bolezen. Telo ne uspe izločiti preveč proizvedene sečne kisline, ki se začne nabirati, oziroma nalagati v obliki kristalov na določenem sklepu.
Ko bolnik prvič doživi napad putike, ga lahko zamenja z obrabo sklepa oz. artrozo. Boleč, rdeč in otečen sklep je največkrat pokazatelj obrabe sklepa in simptomi za putiko so enaki.
Putika je presnovna bolezen in le krvna preiskava nam lahko potrdi ali ovrže sum na to bolezen. Ko se v sklepu ponovno nabere dovolj kristalov, to privede do ponovnega napada putike. Izbruh bolezni pa lahko bolniki doživijo šele čez nekaj mesecev ali celo čez nekaj let po prvem napadu.
Za putiko zboli mnogo več moških kot žensk, kar 95% primerov je moških, pri otrocih in mladostnikih pa je bolezen zelo redka.
Kaj lahko storite?
Najpomembnejši prvi korak je natančna diagnoza vzroka bolečine v sklepih. O svojih simptomih se posvetujte s svojim zdravnikom, ki vas bo napotil k revmatologu ali ortopedu, ki so specializirani za artritis in sorodna revmatična obolenja.
So vam diagnosticirali artritis?
Najpomembnejši prvi korak je natančna diagnoza vzroka bolečine v sklepih.
O svojih simptomih se posvetujte s svojim zdravnikom, ki vas bo napotil k revmatologu ali ortopedu, ki so specializirani za artritis in sorodna revmatična obolenja.
Za ohranitev vaše dobre funkcije sklepov, gibljivosti in kakovosti življenja, lahko veliko storite sami. Najprej je nujno pravilno diagnosticiranje, poznavanje bolezni in omejitev, ki so posledica obolenja ter možnosti zdravljenja. Na podlagi vseh pridobljenih informaciji lahko izberete obliko telesne aktivnosti, ki vam odgovarja in ne izzove povečanja bolečine v sklepih. Priporočljivo je tudi vzdrževanje zdrave telesne teže, saj tako zmanjšate silo in pritiske na obrabljene sklepe.
Zdravljenje se razlikuje glede na vrsto artritisa. Glavni cilji zdravljenja artritisa so zmanjšanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.
Zaključek
Artritis je dokaj pogosta bolezen degenerativnih procesov staranja, ki pa vedno pogosteje prizadene tudi mlajše.
Spremljajo ga bolečina, oteklina, toplota in okorelost v prizadetih sklepih. Najbolj pogosto prizadeti sklepi so kolki, kolena, gležnji, komolci, ter prsti rok in nog.
Artroza sklepov predstavlja najpogostejšo obliko artritisa (t.j.: osteoartritis), ki je pojavlja v naši starosti.
V kolikor artritis ni dovolj zgodaj diagnosticiran, se prizadeti sklep lahko okvari do te mere, da je potrebna operacija in zamenjava samega sklepa.
V veliki meri je mogoče z učinkovito vadbo zmanjšati simptome in uspešno izboljšati kvaliteto življenja.. zato bodite vztrajni, krepite svoje telo in tako zagotovite vašim prizadetim sklepom dodatno oporo in manjši pritisk.
V kolikor vas še kaj zanima, lahko o drugih poškodbah prebrskate v seznamu člankov.
Pogosta Vprašanja
Kaj je hondromalacija?
Mehčanje hrustanca na notranji strani pogačice.
Kaj je rizartorza?
Rizartroza predstavlja osteoartritis palčevega sklepa.
Blog "Moje Gibanje" je zasnovan kot prostor spoznanja in srečevanja, s pestrim naborom zanimivih prispevkov na temo gibanja, treninga, zdravja, bivanja.
Deli s Prijatelji:
"Rehabilitacija po operaciji kolena s Tejo je bila vrhunska. Naučil sem se vaj, ki so se izkazale za ključne, pri pripravi na vrnitev v šport. Kadarkoli sem potreboval pomoč, je bila Teja vedno na voljo – vaje, ki sem jih izvajal z njo, bom zagotovo uporabljal tudi v prihodnje."
"V rehabilitaciji sem neizmerno užival, saj je bil napredek viden. Poleg tega, pa je Teja bila na treningih izjemno energetsko pozitivno naravnana, kar je celoten proces rehabilitacije naredilo toliko lažji."
"Brez strokovne pomoči Teje se mi ne bi uspelo se vrnit na svetovno sceno juda po težji poškodbi kolena. Hvala Teja!"