Poškodba zadnje lože – Kako jo rehabilitirati?
– Oktober 05 – 11 min
Poškodba zadnje lože predstavlja eno najpogostejših poškodb v športu, katero drugače imenujemo tudi poškodba hamstringov. Pojav poškodbe ljudje običajno opišejo kot pekoča bolečina v zadnjem delu stegna.
MIŠICE ZADNJE LOŽE
1. Biceps Femoris
- Dolga glava, katera izvira iz sednične grče, narašča pa se na lateralno stran mečnice.
- Kratka glava mišice pa izvira iz lateralnega dela vzdolžnega nazobčanega roba telesa stegnenice in se prav tako narašča na zunanjo (: lateralno) stran mečnice.
FUNKCIJE MIŠICE:
- Fleksija kolenskega sklepa
- Pri pokrčenemu kolenskemu sklepu rotira golen navzven
- Dolga glava (A) mišice izteguje ekstenzija in zunanje rotira kolčni sklep
- Kratka glava (B), ki pa je eno-sklepna mišica, ima le funkcijo fleksije kolenskega sklepa
2. Semimembranosus
FUNKCIJE MIŠICE:
- Primarna: fleksija kolena
- pomoč pri ekstenziji kolčnega sklepa,
- pomoč pri notranji rotaciji kolčnega sklepa pri iztegnjenem kolku ter
- pomoč pri notranji rotaciji goleni, ko je koleno v pol-pokrčenem položaju
3. Semitendinosus
FUNKCIJE MIŠICE:
- Ekstenzija kolka in pomožna abdukcija kolčnega sklepa
- Fleksija kolenskega sklepa
- pri pol-pokrčenemu kolenu notranje rotira golen
- pri iztegnjenem kolčnem sklepu notranje rotira kolčni sklep
POŠKODBA ZADNJE LOŽE
Klinična slika, ki potrdi prisotnost poškodbe zadnje stegenske mišice, zajema pojav bolečine v stegnih med sunkovitimi in hitrimi gibi v smeri raztezanja (preskok ovire, sprint), pojav bolečine v zadnjici med sedenjem (predvsem dolgotrajnemu), palpatorno bolečino (tj.: na dotik) na sednični grči medenice, ter konstantno bolečino v spodnjem delu glutealne regije, ki se prenaša vzdolž posteriornega dela stegna do poplitealne kotanje na zadnji strani kolenskega sklepa. Prenesena bolečina se tako lahko pri nekaterih glede na mesto poškodbe izrazi tudi kot bolečina v zadnjem delu kolena.
Glede na obseg poškodbe, ja lahko poškodba zadnje lože klinično diagnosticirana v 3.stopnjah, katere so predstavljene v članku “Športne Poškodbe – Konstantna Težava Naših Športnikov”. Nategnjena mišica ali natrgana mišica imata drugačen mehanizem obravnave, predvsem z vidika postopnega obremenjevanja in natezanja vlaken mišice, pri čemur moramo zagotoviti tkivu dovolj časa za obnovo poškodovanega dela vlaken. V primeru natrgane mišice se je v akutni fazi potrebno raztezanju izogibati, ter jo obremeniti le izometrično.
Poškodba zadnje lože predstavlja 12% vseh mišičnih poškodb v moškem profesionalnem nogometu, pri čemur je najpogostejša diagnoza natrgana stegenska mišica (tj.: zadnja loža).
Akutna poškodba zadnje lože se najpogosteje pojavi:
- pri športih, ki vključujejo sprinte, brcanje zaustavljanje ali druge oblike hitrih gibov (npr.: nogomet, atletika, ragbi)
- pri športih, ki vključujejo ekstremne obsege giba in razteg mišice v podaljšanemu položaju (npr.: ples)
- pogosteje v terenskih športih (npr.: nogomet, rugby, hokej na travi) kot v športnih na igrišču (npr.: košarka, odbojka)
- pogosteje v tekmovanju kot času treninga, ter
- pogosteje v predsezonskem času kot v času sezone in prehodnem obdobju
- večina akutnih poškodb je ne-kontaktnega izvora.
Moški športniki kar 64% večjo verjetnost, da bodo utrpeli poškodbo kot ženske.
DEJAVNIKI TVEGANJA
SPREMINJAJOČI DEJAVNIKI
- Šibkost zadnje lože
- Utrujenost
- Neravnovesje med ekscentrično močjo zadnje lože in koncentrično močjo kvadricepsa
- Zmanjšana gibljivost kvadriceps mišice
- Zmanjšana gibljivost upogibalk kolka
- Pomanjkanje moči in koordinacije medenične muskulature
NE-SPREMINJAJOČI DEJAVNIKI
- Starost
- Predhodna poškodba mišice
Predvideva se, da bi odpravljanje vseh omenjenih dejavnikov tveganja s pomočjo ustreznega programa rehabilitacije lahko zmanjšalo tveganje za pojav ponovne poškodbe. Nasprotno, indeks višine, teže in telesne mase ne vplivajo na večjo pogostost poškodbe lože(de Visser et al. 2012).
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA PONOVNO POŠKODBO
REHABILITACIJA POŠKODBE ZADNJE LOŽE
Med drugim je potrebno upoštevati tudi psiho-socialne dejavnike, kot sta strah in bojazen pred ponovno poškodbo, saj je ob vrnitvi v šport bila opažena povečana negotovost znotraj športnika pri izvajanju balističnega testa gibljivosti zadnje lože, kljub dosegu kriterijev kliničnih testov moči in gibljivosti za vrnitev v trenažni proces. Konkretno, Askling in sodelavci (2010) so pokazali, da je pri izvajanju balističnega testa gibljivosti zadnje lože, kar 95% športnikov občutilo stanje negotovosti.
Predlagane smernice rehabilitacije akutne poškodbe zadnje lože temeljijo na trenutno razpoložljivih dokazih, vključno s progresivnih programov gibljivosti in stabilizacije trupa ter progresivnimi rehabilitacijskimi programi teka in ekscentričnega vadbe. Okvirno so razdeljene v 3 faze, s točno določenimi cilji in merili za napredovanje v naslednjo fazo in vrnitev v šport.
1. FAZA rehabilitacije
- zmanjševanje bolečine in edemov (PRICE-protokol)
- obnavljanje normalnega živčno-mišičnega nadzora pri počasnejših hitrostih
- preprečevanju čezmernega nastanka brazgotin, hkrati pa ščititi preostala zdrava vlakna pred prekomernim raztezanjem
O fizioterapevtskih prijemih v času zgodnje rehabilitacije poškodbe si lahko preberete tukaj.
Športnik lahko z izvajanjem submaksimalnih izometričnih kontrakcij brez prisotnosti bolečine prične že 48 ur po poškodbi, z namenom zagotoviti natrganini med pretrganimi vlakni doseči zadostno moč, ter se dolgoročno izogniti dolgotrajnejši obsežni ločitvi vlaken. Izometrične kontrakcije je priporočljivo izvajati pri 30, 60 in 90 stopinjah upogiba kolena v sedečem ali stoječem položaju.
?? Zakaj pa je zgodnje obremenjevanje tako pomembno ??
Zgodnje obremenjevanje je prav tako koristno za poravnavo vlaken in povečanje trdnosti stranskega oprijema vlaken, katera ščitijo poškodovana vlakna pred ločevanjem.
NAPREDOVALNI KRITERIJI: normalizirati hojo in pridobiti moč upogiba kolena pri več kot 50% moči nepoškodovane noge merjene z manualnim pritisko-metrom pri 90 stopinjah upogiba kolena (Kääriäinen et al. 2001). Ob izpolnitvi tega kriterija, lahko športnik nadaljuje v naslednjo fazo.
**ZANIMIVOST: Kot enega izmed načinov obremenjevanja lahko uporabite tudi okluzijski trening (ang.: Blood Flow Restriction training).
Kako do učinkovite rehabilitacije po poškodbi zadnje lože v praksi?
2. FAZA rehabilitacije
CILJI DRUGE FAZE so:
- postopno ponovno pridobivanje moči v celotnem obsegu giba
- izvajanje kontroliranih gibov spodnjega dela telesa s postopnim povečevanjem hitrosti
- priprava na športno specifične gibe
V kolikor je bolečina v tej fazi še vedno prisotna, se je potrebno izogibati raztezanju mišice v končnemu položaju.
NAPREDOVALNI KRITERIJI:
- športnik naj bi imel pri ročnem testiranju moči zadnje lože manj kot 20% razliko v primerjavi z zdravo nogo
- popolni obseg giba
- opravljen test moči, pri kateremu ne sme občutiti bolečine (v leži na trebuhu in pri kotu 90 stopinj izveden izometrični upogib v kolenu; maksimalna obremenitev).
Športnik bi moral biti na tej točki brez bolečin, ter pri zmerni hitrosti teči naprej in nazaj brez težav.
3. FAZA rehabilitacije
- hitrim športno specifičnim vajam
- ekscentričnim treningom moči v podaljšani dolžini mišice
Športno specifične vaje lahko vključujejo sprinte, vaje agilnosti (hitre spremembe smeri, hitro delo nog …) in pliometrijo. Ekscentrične vaje se izvajajo pri največjih obremenitvah in najdaljših dolžinah mišice.
- imeti popolni obseg giba
- biti brez bolečin
- popolno moč poškodovane mišice v popolnem obsegu giba
- sposobni brez omejitev samozavestno izvajati vsa športno specifična gibanja
GLAVNI NAMEN 3.FAZE mora biti pridobitev fizične kondicije športnika pred poškodbo, ter ga uspešno vrniti nazaj v trenažni proces.
ZAKLJUČEK
Poškodba zadnje lože predstavlja eno najpogostejših poškodb med našimi športniki.
Kineziologi, kot eni izmed specialistov rehabilitacije, moramo strmeti k uspešni vrnitvi športnika v trenažni proces tako, da je stopnja ponovitve poškodbe čim manjša. Za način kako to storiti, pa ne obstaja recepta ki bi deloval za vse, saj je potrebno upoštevati stopnjo poškodbe, fizično pripravljenost posameznika in njegov odziv na potek rehabilitacije.
Podrobneje o preventivnih vajah za preprečevanje poškodbe zadnje lože pri športnikih, si lahko preberete v meta-analizi slovenskih raziskovalcev.
Smernice nam samo omogočajo smer v kateri moramo delovati, nato pa na podlagi izkušenj in posameznika na drugi strani, sestavimo uspešno strukturiran program, in le tega tekom izvajanja prilagajamo. Potrebno je razumeti karakteristike poškodbe, morebitne kontraindikacije v različnih fazah rehabilitacije, ter osnove vadbe za moč in ostalih motoričnih sposobnosti, da lahko športnika vrnemo v njegovo fizično kondicijo pred poškodbo.
Med članki o drugih poškodbah pa si lahko pobrskate TUKAJ.
Pogosta Vprašanja
Ali je bolje izvajati ekscentrične vaje; počasi ali hitro?
V kolikor želite povečati mišično maso ne glede na to, ali že več leta trenirate oziroma šele začenjate, boste s počasnejšo izvedbo ponovitev boljši. Vadbe s počasnejšimi ponovitvami povzročajo, da vaše mišice doživljajo več časa pod napetostjo, veliko več kot pri hitrejših ponovitvah.
Kako progresivno stopnjevati ekscentrično obliko vaj?
V praksi velja, da se izolirane ekscentrične vaje (ECC) za željeno mišico najbolj optimalno izvajajo 3-krat na teden z vsaj 1 dnevom odmora med izvajanjem vaj. Število serij in ponovitev, pa se običajno prilagaja stopnji rehabilitacijskega procesa, fizični pripravljenosti vadečega in sami kvaliteti izvedbe vaje. Pavza med serijami naj bi bila 3 minute, kar omogoča dovolj dobro obnovitev mišičnega tkiva za učinkovito izvajanje ponovitev v naslednji seriji.
Blog "Moje Gibanje" je zasnovan kot prostor spoznanja in srečevanja, s pestrim naborom zanimivih prispevkov na temo gibanja, treninga, zdravja, bivanja.
Deli s Prijatelji:
"Rehabilitacija po operaciji kolena s Tejo Ličen je bila na vrhunski ravni. Občutek v kolenu in tudi splošna pripravljenost je bila veliko boljša kot pred samo poškodbo."
"V rehabilitaciji sem neizmerno užival, saj je bil napredek viden. Poleg tega, pa je Teja bila na treningih izjemno energetsko pozitivno naravnana, kar je celoten proces rehabilitacije naredilo toliko lažji."
"Brez strokovne pomoči Teje se mi ne bi uspelo se vrnit na svetovno sceno juda po težji poškodbi kolena. Hvala Teja!"
