Poškodba zadnje lože – Kako jo rehabilitirati?

Poškodba zadnje lože predstavlja eno najpogostejših poškodb v športu, katero drugače imenujemo tudi poškodba hamstringov. Pojav poškodbe ljudje običajno opišejo kot pekoča bolečina v zadnjem delu stegna.

MIŠICE ZADNJE LOŽE

Zadnja loža, katera zajema zadnje stegenske mišice, sestavljajo tri dvosklepne mišice:

POŠKODBA ZADNJE LOŽE

Klinična slika, ki potrdi prisotnost poškodbe zadnje stegenske mišice, zajema pojav bolečine v stegnih med sunkovitimi in hitrimi gibi v smeri raztezanja (preskok ovire, sprint), pojav bolečine v zadnjici med sedenjem (predvsem dolgotrajnemu), palpatorno bolečino (tj.: na dotik)  na sednični grči medenice, ter konstantno bolečino v spodnjem delu glutealne regije, ki se prenaša vzdolž posteriornega dela stegna do poplitealne kotanje na zadnji strani kolenskega sklepa. Prenesena bolečina se tako lahko pri nekaterih glede na mesto poškodbe izrazi tudi kot bolečina v zadnjem delu kolena.

Glede na obseg poškodbe, ja lahko poškodba zadnje lože klinično diagnosticirana v 3.stopnjah, katere so predstavljene v članku “Športne Poškodbe – Konstantna Težava Naših Športnikov”. Nategnjena mišica ali natrgana mišica imata drugačen mehanizem obravnave, predvsem z vidika postopnega obremenjevanja in natezanja vlaken mišice, pri čemur moramo zagotoviti tkivu dovolj časa za obnovo poškodovanega dela vlaken. V primeru natrgane mišice se je v akutni fazi potrebno raztezanju izogibati, ter jo obremeniti le izometrično.

Zdravljenje je lahko zahtevno in frustrirajoče zaradi visoke stopnje ponovitve, katera kar 22–34%. Poleg tega se je izkazalo, da ponavljajoče poškodbe zahtevajo bistveno več časa rehabilitacije kot prva poškodba mišice.

DEJAVNIKI TVEGANJA

Dosedanje raziskave so odkrile več dejavnikov tveganja, katere lahko razdelimo na spreminjajoče in ne-spreminjajoče dejavnike.

SPREMINJAJOČI DEJAVNIKI

• Šibkost zadnje lože
• Utrujenost
• Neravnovesje med ekscentrično močjo zadnje lože in koncentrično močjo kvadricepsa
• Zmanjšana gibljivost kvadriceps mišice
• Zmanjšana gibljivost upogibalk kolka
• Pomanjkanje moči in koordinacije medenične muskulature

NE-SPREMINJAJOČI DEJAVNIKI

• Starost
• Predhodna poškodba mišice

Predvideva se, da bi odpravljanje vseh omenjenih dejavnikov tveganja s pomočjo ustreznega programa rehabilitacije lahko zmanjšalo tveganje za pojav ponovne poškodbe. Nasprotno, indeks višine, teže in telesne mase ne vplivajo na večjo pogostost poškodbe lože(de Visser et al. 2012).

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA PONOVNO POŠKODBO

Dolgotrajno povečano dovzetnost za ponovitev poškodbe potrjuje dejstvo, da se približno ena tretjina akutnih poškodb zadnje lože ponovi v prvih dveh tednih po vrnitvi v trenažni proces. Predvideva se, da k temu najbolj pripomore neustrezna rehabilitacija in predčasna vrnitev športnika v trenažni proces in tekmovanja, ter neupoštevanje kriterijev za vrnitev. K visoki stopnji ponavljajočih poškodb naj bi pripomogli tudi šibkost poškodovane mišice, zmanjšana razteznost mišično-tetivne enote zaradi ostankov brazgotin ter prilagodljive spremembe v biomehaniki in motoričnih vzorcih športnih gibov po prvotni poškodbi.

REHABILITACIJA POŠKODBE ZADNJE LOŽE

Primarni cilj rehabilitacije akutne poškodbe zadnje lože je omogočiti  športniku vrnitev v šport, ter na ravni zmogljivosti pred poškodbo z minimalnim tveganjem ponovne poškodbe. V ta namen mora učinkovit rehabilitacijski program obravnavati  vse dejavnike tveganja.

Med drugim je potrebno upoštevati tudi psiho-socialne dejavnike, kot sta strah in bojazen pred ponovno poškodbo, saj je ob vrnitvi v šport bila opažena povečana negotovost znotraj športnika pri izvajanju balističnega testa gibljivosti zadnje lože, kljub dosegu kriterijev kliničnih testov moči in gibljivosti za vrnitev v trenažni proces. Konkretno, Askling in sodelavci (2010) so pokazali, da je pri izvajanju balističnega testa gibljivosti zadnje lože, kar 95% športnikov občutilo stanje negotovosti.

Predlagane smernice rehabilitacije akutne poškodbe zadnje lože  temeljijo na trenutno razpoložljivih dokazih, vključno s progresivnih programov gibljivosti in stabilizacije trupa ter progresivnimi rehabilitacijskimi programi teka in ekscentričnega vadbe. Okvirno so razdeljene v 3 faze, s točno določenimi cilji in merili za napredovanje v naslednjo fazo in vrnitev v šport.

1. FAZA rehabilitacije

V spodnjih alinejah so predstavljeni OKVIRNI CILJI FAZE:

• zmanjševanje bolečine in edemov (PRICE-protokol)
• obnavljanje normalnega živčno-mišičnega nadzora pri počasnejših hitrostih
• preprečevanju čezmernega nastanka brazgotin, hkrati pa ščititi preostala zdrava vlakna pred prekomernim raztezanjem

O fizioterapevtskih prijemih v času zgodnje rehabilitacije poškodbe si lahko preberete tukaj.

Športnik lahko z izvajanjem submaksimalnih izometričnih kontrakcij brez prisotnosti bolečine prične že 48 ur po poškodbi, z namenom zagotoviti natrganini med pretrganimi vlakni doseči zadostno moč, ter se dolgoročno izogniti dolgotrajnejši obsežni ločitvi vlaken. Izometrične kontrakcije je priporočljivo izvajati pri 30, 60 in 90 stopinjah upogiba kolena v sedečem ali stoječem položaju.

?? Zakaj pa je zgodnje obremenjevanje tako pomembno ??

Zgodnje obremenjevanje je prav tako koristno za poravnavo vlaken in povečanje trdnosti stranskega oprijema vlaken, katera ščitijo poškodovana vlakna pred ločevanjem.

NAPREDOVALNI KRITERIJI: normalizirati hojo in pridobiti moč upogiba kolena pri več kot 50% moči nepoškodovane noge merjene z manualnim pritisko-metrom pri 90 stopinjah upogiba kolena (Kääriäinen et al. 2001). Ob izpolnitvi tega kriterija, lahko športnik nadaljuje v naslednjo fazo.

2. FAZA rehabilitacije

Faza 2 omogoča povečano intenzivnost vadbe, športno specifična gibanja pri večjih hitrostih, večje amplitude giba ter začetek ekscentričnega treninga.

CILJI DRUGE FAZE so:

• postopno ponovno pridobivanje moči v celotnem obsegu giba
• izvajanje kontroliranih gibov spodnjega dela telesa s postopnim povečevanjem hitrosti
• priprava na športno specifične gibe

V kolikor je bolečina v tej fazi še vedno prisotna, se je potrebno izogibati raztezanju mišice v končnemu položaju.

NAPREDOVALNI KRITERIJI:

• športnik naj bi imel pri ročnem testiranju moči zadnje lože manj kot 20% razliko v primerjavi z zdravo nogo
• popolni obseg giba
• opravljen test moči, pri kateremu ne sme občutiti bolečine (v leži na trebuhu in pri kotu 90 stopinj izveden izometrični upogib v kolenu; maksimalna obremenitev).

Športnik bi moral biti na tej točki brez bolečin, ter pri zmerni hitrosti teči naprej in nazaj brez težav.

3. FAZA rehabilitacije

Faza 3 napreduje k :

• hitrim športno specifičnim vajam
• ekscentričnim treningom moči v podaljšani dolžini mišice

Športno specifične vaje lahko vključujejo sprinte, vaje agilnosti (hitre spremembe smeri, hitro delo nog …) in pliometrijo. Ekscentrične vaje se izvajajo pri največjih obremenitvah in najdaljših dolžinah mišice.

Ob zaključku faze bi morali športniki:

• imeti popolni obseg giba
• biti brez bolečin
• popolno moč poškodovane mišice v popolnem obsegu giba
• sposobni brez omejitev samozavestno izvajati vsa športno specifična gibanja

GLAVNI NAMEN 3.FAZE mora biti pridobitev fizične kondicije športnika pred poškodbo, ter ga uspešno vrniti nazaj v trenažni proces.

ZAKLJUČEK

Poškodba zadnje lože predstavlja eno najpogostejših poškodb med našimi športniki.

Kineziologi, kot eni izmed specialistov rehabilitacije, moramo strmeti k uspešni vrnitvi športnika v trenažni proces tako, da je stopnja ponovitve poškodbe čim manjša. Za način kako to storiti, pa ne obstaja recepta ki bi deloval za vse, saj je potrebno upoštevati stopnjo poškodbe, fizično pripravljenost posameznika in njegov odziv na potek rehabilitacije.

Podrobneje o preventivnih vajah za preprečevanje poškodbe zadnje lože pri športnikih, si lahko preberete v analizi slovenskih raziskovalcev.

Smernice nam samo omogočajo smer v kateri moramo delovati, nato pa na podlagi izkušenj in posameznika na drugi strani, sestavimo uspešno strukturiran program, in le tega tekom izvajanja prilagajamo. Potrebno je razumeti karakteristike poškodbe, morebitne kontraindikacije v različnih fazah rehabilitacije, ter osnove vadbe za moč in ostalih motoričnih sposobnosti, da lahko športnika vrnemo v njegovo fizično kondicijo pred poškodbo.

Med članki o drugih poškodbah pa si lahko pobrskate TUKAJ.

Pogosta Vprašanja

Deli s Prijatelji: