Ahilova tetiva – Rehabilitacija po pretrganju tetive

Tetive so izjemno močne vezivne strukture, ki imajo eno največjih nateznih trdnosti med vsemi mehkimi tkivi. Velika moč, ki je potrebna za absorpcijo obremenitev mišičnega krčenje, pripisujemo njihovi hierarhični strukturi, vzporedni usmerjenosti in sestavi tetivnih vlaken. Tetivna vlakna so narejena iz vezivnega tkiva, v katerem je le malo elastina (prib. 2 %), in veliko močnih kolagenskih vlaken (65–80%), kar daje tetivi njeno trdnost in odpornost na trganje ter le malo raztegljivosti. Ahilova tetiva je največja in najdebelejša tetiva v našemu telesu. Ob hoji lahko prenese obremenitev, ki je 3,9-krat večja od posameznika telesne teže in kar 7,7-krat večjo silo od telesne teže pri teku.

Ahilova tetiva

Ahilova tetiva je bila poimenovana leta 1693 po grškem junaku Ahilu (najpomembnejši grški bojevnik ob obleganju Troje).

Legenda pravi, da je mati Ahila, ko je bil ta še dojenček, poskušala narediti nesmrtnega tako, da ga je okopala v čarobni reki, pri čemer ga je držala za peto, da ni utonil.

Tako je ostala ranljiva le njegova Ahilova tetiva oziroma drugače rečeno tudi »Ahilova peta«. 

Ahilova tetiva, znana tudi kot “petna vrv”, služi za pritrditev mečnih mišic plantaris, gastrocnemius in soleus na petno kost (lat.: calcaneus).

Tetiva se začne blizu sredine meč ter se postopoma oža proti narastišču, nato pa ponovno nekoliko razširi tako da je njen najožji del približno 4 cm nad narastiščem.

Ahilova tetiva omogoči mišicam izvajanje plantarne fleksije stopala (t. i. dvig na prste) v gležnju, plantaris in gastrocnemius pa upogib kolenskega sklepa.

Ahilova tetiva je dolga je približno 15 centimetrov.

Ruptura Ahilove tetive

Ruptura je običajno spontana, najpogosteje med aktivni posamezniki med 25. in 45. letom starosti; pogosteje pri moških (moški 6:1 ženske).

Najpogosteje Ahilova tetiva poči ob nenadnem, silovitem odrivu od tal v tek ali skok. Zato lahko pogostokrat opazimo tovrstno poškodbo pri športih, kot so košarka, tenis ali nogomet.

Majhne krvne žilice prečkajo ovojnico tetive, ter ji tako zagotovijo kri in hranila. Kljub temu pa je prekrvavitev tetive tik nad narastiščem slaba, kar tetivo izpostavlja nezadostni regeneraciji.

Simptomi rupture

• Nenaden pojav ostre bolečine v peti (t. j. boleča peta).
• Ob rupturi Ahilova tetiva povzroči “lomljiv zvok” oziroma pok.
• Hoja postane otežena (npr.: večina se ne bo mogla povzpeti po stopnicah, teči ali stati na prstih).
• Pojavita se oteklina in hematom okrog mesta rupture.
• Včasih tetiva ne poči v celoti, ampak se pretrga le delno. Simptomi so enaki popolni rupturi, pri čemer se je potrebno zavedati, da delna ruptura lahko napreduje v popolno rupturo.

Dejavniki tveganja

Nekateri posamezniki so morda pred kratkim dobili injekcije kortikosteroidov ali so jim bili ti predpisani na recept. Aplikacija kortikosteroidov v tetivo naj bi povzročila degenerativne procese in nekrozo tkiva (t. j. zaviranje nastajanje kolagena zunajceličnega matriksa), ki posledično lahko povzroči delno ali popolno pretrganje tetive.

Vredno je omeniti še:

• pomanjkanje gibljivosti gležnja in elastičnost tetive,
• tek na trdih površinah,
• predhodno vnetje ali druge oblike poškodbe Ahilove tetive (npr. tendinoza).

Rehabilitacija Ahilove tetive

Diagnoza

Zdravnik (najobičajneje je to travmatolog na urgenci) na splošno pregleda obe nogi, in sicer:

• Pregleda se poškodovani ud na podlagi otekline, hematoma in senzibilitete (t.j. občutljivosti).
• Ob popolni rupturi Ahilove tetive lahko zdravnik palpira vrzel oziroma mesto okvare v tetivi.
• Opažen bo zmanjšan obseg giba gležnja, saj bo posameznik oteženo premikal gleženj in stopalo.
• Pomembno je tudi, da zdravnik preveri pulz in senzibilen občutek v stopalu ter oceni morebitno poškodbo živčevja. Najbolj znan test za potrditev diagnoze rupture Ahilove tetive pa je:

Izvedbo Thompson testa si lahko pogledate TUKAJ.

Operacija – da/ne?

Prednosti kirurškega pristopa vključujejo zmanjšano tveganje ponovne rupture (0–5 %). Poleg tega si večina posameznikov povrne moč in vzdržljivost ter se lahko vrne k svojim prvotnim športnim aktivnostim ob uspešni in dobro strukturirani rehabilitaciji.

Nasprotno, pa se ne-kirurška metoda običajno priporoča posameznikom, ki so starejši, manj aktivni in imajo večje tveganje za operacijo in anestezijo. Pomanjkljivosti nekirurškega pristopa vključujejo večje tveganje za ponovno rupturo (kar do 40 %), daljšo imobilizacijo in večje tehnične težave, v kolikor bi bila pozneje vseeno potrebna nadaljnja operacija.

Potek rehabilitacije

Po odstranitvi opornice ali gipsa, je fizioterapija pomemben, če ne celo nujen del rehabilitacije, saj je potrebno zmanjšati togost mišično-tetivnih struktur in skočni sklep mobilizirati.

Glavni cilj je poskrbeti za lepo/poravnano celjenje kolagenskih vlaken, povrniti obseg giba gležnja in postopoma pričeti obremenjevati operirano nogo.

Eden izmed neželjenih zapletov rupture Ahilove tetive vključuje brazgotinjenje tetive, ki vpliva na izgubo njene elastičnosti, zmanjšan obseg giba ter mišično oslabelost.

Postavitev linearnega stresa na tetivo preko raztezanja spodbuja obnovo vezivnega tkiva, to pa dosežemo z izvajanjem vaj, kot je na primer raztezanje soleusa ali gastrocnemiusa. 

Raztezanje je pomembno tudi za pridobivanje funkcionalne moči, saj izboljšuje poravnano celjenje tetivnih vlaken, kar dolgoročno privede do hitrejšega vračanja k športnim aktivnostim.

Postavitev linearnega stresa na tetivo preko raztezanja spodbuja obnovo vezivnega tkiva, to pa dosežemo z izvajanjem vaj, kot je na primer raztezanje soleusa ali gastrocnemiusa. 

Raztezanje je pomembno tudi za pridobivanje funkcionalne moči, saj izboljšuje poravnano celjenje tetivnih vlaken, kar dolgoročno privede do hitrejšega vračanja k športnim aktivnostim.

Nato pa je potrebno mečne mišice preko različnih oblik vaj za moč ustrezno okrepiti, povrniti tetivi njeno elastično funkcijo in v splošnem zagotoviti, da je Ahilova tetiva sposobna učinkovito prenašati sile hoje, teka in drugih oblik gibanja.

Tetivi je potrebno zagotoviti poln obseg giba še pred začetkom vaj za moč. Funkcionalna moč je izrednega pomena za pripravo tetive na vsakodnevne aktivnosti in sčasoma tudi športne dejavnosti.

Bolj poglobljeno o samih specifikah vsakega tedna rehabilitacijskega protokola si lahko preberete TUKAJ.

Popoln povratek k željenim športnim aktivnostim je običajno dovoljen po šestih mesecih, ko posameznik izpolni naslednje kriterije:

• popolna aktivna gibljivost stopala,
• 90–95% simetrija izokinetične moči plantarnih fleksorjev zdrave noge,
• 90–95% simetrije pri številu dvigov na prste pri polnem obsegu gibljivosti v gležnju v 30 sekundah,
• normalna hoja, tek, spremembe smeri …
• ter uspešno opravljeni testi (npr. skoki) brez draženja/bolečin v Ahilovi tetivi.

Zaključek

Ob ustreznem zdravljenju in rehabilitaciji je prognoza odlična. Večina športnikov se vrne na nivo športne aktivnosti pred poškodbo.

Tisti posamezniki, ki so podvrženi ne-kirurškem zdravljenju, imajo večje tveganje za ponavljajoče se rupture.

Čas za vrnitev v šport traja od 4 do 12 mesecev, odvisno od športa, v katerega se želite vrniti, ter izpolnjevanja pogojev za vrnitev v šport.

Na internetu je na voljo ogromno informacij. V kolikor najdete nekaj v zvezi z rupturo ali rehabilitacijo, kar vas zanima oziroma je sporno z vašim načinom razmišljanja ter bi si želeli preveriti, vam z veseljem pomagam.

Pogosta Vprašanja

Deli s Prijatelji: