Hernija diska – Izognite se operaciji z vajami
Teja Ličen – Posodobljeno: 24. april 2026 – Čas branja: 14 min
Bolečina v hrbtenici je ena izmed najpogostejših oblik gibalnih težav. Vsaj enkrat v življenju jo občuti kar 70% prebivalstva. Najpogostejši vzrok zanjo je hernija diska, strokovno »diskus hernija« (lat.: hernia disci). Hernija predstavlja zdrs medvretenčne ploščice (oziroma njene sredice), kar pritisne na sprednjo korenino spinalnega živca. Hernija je posledica dolgotrajnih degenerativnih procesov, ki z leti pripravljajo teren in okoliščine, v katerih pride zdrsa jedra medvretenčne ploščice.
Vsebina:
Zdrs medvretenčnega diska
Pri zdrsu sredice in pojavu hernije, gre običajno za nenaden dogodek, kateremu so pridruženi dolgotrajni procesi »trganja« vezivnih plasti obroča. Medvretenčni disk se najpogosteje izboči v postero-lateralni smeri (t.j. nazaj in navzven), kjer je vezivni obroč najšibkejši.
Ko vezivni obroč diska poči, sredica zdrsne iz diska in pritisne na sprednjo korenino spinalnega živca, kar imenujemo hernia diska.
Gibanje je najboljša preventiva
Da razumemo, zakaj se pojavi hernija diska, moramo razumeti, kako deluje gibanje našega telesa. Da se lahko gibamo brez težav, potrebujemo zadostno količino zunanje in notranje rotacije v kolku. Ko te zaradi različnih kompenzacij začne primanjkovati, telo začne pomanjkanje nadomeščati z rotacijo v hrbtenici. Ko tudi te rotacije zmanjka, se tkiva okoli hrbtenice zategnejo, medvretenčni diski se začnejo preobremenjevati, njihove plasti pa se postopoma pričnejo izsuševati in trgati. Čez čas lahko to privede do hernije diska.
Dodatno k preobremenitvi medvretenčnih ploščic vodi tudi prenašanje težkih bremen, ponavljajoči nepravilni vzorci gibanja (npr.: nepravilno dvigovanje), pripogibanje v kombinaciji z rotacijskimi gibi (kar še dodatno utesni medvretenčne ploščice) ….. in še bi lahko naštevali. Pomembno je omeniti tudi avtoimune bolezni (npr.: spondiloza), ki za posledico lahko povzročijo tudi večje spremembe na hrbtenici.
Da učinkovito zmanjšamo dejavnike tveganja za hernijo diska, moramo telesu povrniti zadostno količino notranje in zunanje rotacije v kolkih, da obremenitve ponovno prevzamejo noge, ne hrbet.
Dejavniki tveganja
Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za pojav hernije diska, so:
- Prekomerna telesna teža in debelost: povzročata dodaten stres in pritisk na diske v ledvenemu delu hrbta.
- Poklic: Fizično zahtevne službe, ki zahtevajo ponavljajoče gibe: dvigovanje, vlečenje, potiskanje, upogibanje vstran, rotiranje…Vsakodnevna nepravilna izvedba gibov in slaba moč stabilizacijskih mišic trupa in hrbta poveča tveganje za pojav hernije.
- Kompenzacije telesa: Čez leta se običajno telo posluži manj primernih vzorcev gibanja, zaradi česar hrbtenica izgublja svojo sposobnost rotacije, diski in vretenca pa se začnejo preobremenjevati.
Hernija diska se, ne glede na vzrok, lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje pa med 25. in 45. letom starosti. Prevalenca pojava diskus hernije se giblje med 2 – 4%.
Vrste hernije
Poznamo več vrst hernija diska:
- Protruzija diska; jedro diska zdrsne v vezivni obroč ne da bi ta počil.
- Prolaps diska; disk predre skoraj cel vezivni obroč, zadržujejo ga le še zunanja vlakna vezivnega obroča, da jedro ne zdrsne popolnoma iz obroča diska ven
- Ekstruzija diska; vezivni obroč je predrt in jedro zdrsne v epiduralni prostor. Običajno se pojavi ob neustrezno zdravljeni protruziji in prolapsu diska.
- Sekvestracija; za katero je značilno, da vezivni del medvretenčne diska ni več v stiku z jedrom. Govorimo o prostem fragmentu.
Hernia diska se lahko pojavi kjerkoli vzdolž hrbtenice, najpogosteje pa se pojavi v ledvenemu predelu, saj je ta del hrbtenice najbolj gibljiv, obremenitve diskov na ledvena vretenca pa največje. Bolj natančno, pojavi se na nivoju četrtega in petega ledvenega vretenca (L4-L5), nekoliko redkeje na nivoju petega ledvenega in prvega sakralnega vretenca (L5-S1), oziroma v vratnemu predelu hrbtenice. Drugod na hrbtenici je redka.
SCHMORLOVA HERNIJA: želatinozni material iz jedra medvretenčnega diska se lahko vtisne tudi v zgoraj ležeče vretence skozi žilne kanalčke fetalnega krvnega obtoka, kar z drugim imenom imenujemo tudi Schmorlov vozel. Praviloma nastaja v adolescenci, bolečine pa se pričnejo izražati v odrasli dobi, kjer brez kakršnih koli kliničnih simptomov nastane več takih sprememb, kar lahko povzroči boleče stanje, ki ga ortopedi imenujemo Scheuermannova bolezen. Bolezen lahko obstaja v prsni ali ledveni hrbtenici. Torej, Schmorlove hernije so asimptomatske ugreznine v telesu vretenca, ki so vidne na rentgenskih posnetkih in nimajo posebnega kliničnega simptoma.
Hernija – simptomi
Znaki in simptomi so odvisni od lokacije in izbočenosti diska, ter pritiska diska na živec. Običajno prizadenejo eno stran telesa.
Za hernijo je glede na lokacijo značilna izžarevajoča bolečina, in sicer:
- Hernija v ledvenemu predelu hrbtenice; ljudje bodo občutili sevajočo bolečino v zadnjici, stegnu in mečih. Morda bodo prisotni tudi mravljinci v stopalu. Najpogosteje prizadet je ishiadični živec.
- Hernija v vratnemu predelu hrbtenice; ljudje bodo občutili sevajočo bolečino v rami in vzdolž roke.
Bolečino pogostokrat označijo kot ostro ali pekočo in lahko »strelja« v roko ali nogo ter se običajno poveča med kašljanjem, kihanjem ali premikanjem v določene položaje.
Težave, ki nastopijo postopoma, so lahko tudi posledica stenoze spinalnega kanala. Zato je diagnoza ključnega pomena.
Pri večjih zapletih je veja hrbtenjače zaradi pritiska lahko poškodovana do te mere, da pride do zmanjšanja moči v mišicah, ki jih prizadeti živec oživčuje, kar pacient lahko opazi kot nezmožnost hoje po prstih, petah, ali da mu pri hoji noga »kleca«.
CAUDA EQUINA Syndrome: Eden izmed resnejših zapletov je poškodba korenin hrbtenjače, ki so odgovorne za nadzorovano odvajanje urina in blata. Pacient bo opazil nezmožnost zadrževanja blata in urina, ter otopel občutek v notranjemu predelu stegen, spolovila in zadnjika. Tukaj je potrebno nujno operativno zdravljenje!
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Ste ob vstajanju s postelje ali dvigovanju težkega predmeta zaslišali in začutili pokajoči zvok v hrbtenici in sedaj sumite, da imate hernijo?
Imate bolečino v vratu ali hrbtu, ki potuje po roki ali nogi, ter so morebiti pridruženi tudi občutki otrplosti (znak senzoričnega izpada), mravljinčenje ali šibkost (znak motoričnega izpada)?
V kolikor bolečina vztraja že dlje časa, oziroma vas ovira pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, je verjetno čas, da poiščete nasvet strokovnjaka. Obisk strokovnjaka bo najverjetneje vključeval napotitev na slikanje (npr.: CT ali MRI, man pogosto pa RTG hrbtenice), ki bo natančneje pokazalo, vzrok bolečine.
Konzervativno zdravljenje
V zadnjih letih so operacije hernije vedno redkejše, dokler ne gre za resno okvaro živca. Ugotovljeno je bilo, da po zdrsu medvretenčne sredice, telo »protektivno« deluje na način, da poskuša povleči sredico nazaj in v veliko primerih pride celo do popolne re-absorbcije sredice diska.
Raziskave so pokazale, da je po 10-ih letih stanje operiranih in ne-operiranih bolnikov s hernijo medvretenčnega diska enako!
Ob pojavu zdrsa sredice iz vezivnega obroča in ne zelo resnemu zdravstvenemu zapletu, je prognoza ob ustrezni rehabilitaciji, vadbi in učenju pravilnih vzorcev gibanja, zelo dobra. Hernijo najuspešneje zdravimo z vadbo pod strokovnim nadzorom in analgetiki po potrebi.
Človeka s hernijo je potrebno »rehabilitirati od znotraj«.
Pri rehabilitaciji hernije diska moramo telesu povrniti zadostno količino notranje in zunanje rotacije v kolkih, da obremenitve ponovno prevzamejo noge, ne hrbet. S tem pomaknemo težišče telesa nazaj in razbremenimo zategnjena tkiva ob hrbtenici, ki so posredno povzročala preobremenjevanje medvretenčnih diskov, ter si povrnemo bolj naraven način gibanja.
Celotno sliko pa je potrebno še nekoliko razširiti, ter v rehabilitacijo vključiti analizo telesne drže, analizo gibalnih vzorcev, ter na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti, le te odpraviti strukturirano in selektivno glede na življenjski slog posameznika (npr.: vrhunski športnik, rekreativni ali telesno neaktiven posameznik).
Vadba naj bo izvedena pod vodstvom strokovnjaka na rehabilitacijskem področju.
GLAVNA razlika med konservativnim zdravljenjem in operacijo je, da po operaciji težave v večini primerov izzvenijo takoj, medtem ko simptomi z vadbo izzvenijo postopoma, šele čez nekaj mesecev, lahko tudi šele čez eno leto.
Vendar bi še enkrat rada poudarila, da v kolikor stanje ni resno in nista prisotna ohromelost spodnjega uda ali motnje pri zadrževanju blata ali urina, je prognoza konservativnega zdravljenja zelo dobra.
Operacija hernije
Včasih pa konzervativno zdravljenje ni učinkovito. Takrat je potrebno operativno zdravljenje, da sprostijo pritisk na živec in preprečijo nadaljo škodo živčnih vlaken. O poteku same operacije si lahko natančneje preberete tukaj.
Operacijo hernije diska opravlja specialist nevrokirurg za hrbtenico, in je v 70% primerov že prvič uspešna.
Ponovitev hernija diska na istemu segmentu je realna možnost in se zgodi pri 5-10% operirancev.
Aktivno zdravljenje po operaciji hernije
Naloga fizioterapevta je, da bolniku čim hitreje povrne gibljivost ledvenega dela, ter zmanjša bolečino po operaciji, ter s tem omogoči normalno funkcioniranje v domačemu okolju.
Vloga kineziologa pa nastopi tedaj, ko je pacient že samostojen v domačemu okolju in je potrebno ustrezno okrepiti šibko muskulaturo, dvigniti fizično pripravljenost posameznika in popraviti napačne gibalne vzorce.
Aktivna rehabilitacija traja od 6 do 12 tednov.
CILJI REHABILITACIJE so:
- Samostojna hoja po ravnem in po stopnicah brez bolečin
- Vstajanje iz postelje brez bolečin
- Doseči zadostno mišično moč stabilizatorjev trupa in hrbtenice, ter gibljivosti operiranega predela za aktivno življenje
Preventiva
Nekaj preprostih napotkov, kako lahko sami preprečite pojav hernije diska:
- Gibanje: Krepitev mišic trebušne votline in hrbta pomaga stabilizirati in podpirati hrbtenico, ter razbremeniti pritisk na diske.
- Pravilno dvigovanje težkih bremen: Težke predmete pravilno dvignete s tal tako, da večino dela opravijo vaše noge in ne hrbet.
- Ohranjanje primerne telesne teže: Odvečna teža povzroči dodaten pritisk na hrbtenico in diske, zaradi česar so močnejši in debeli ljudje bolj dovzetni za pojav hernije.
Zaključek
V veliki meri se pojav hernije lahko uspešno zdravi konzervativno. V primeru, da je stanje že resno in zdravju ogrožajoče, je potrebna operacija. Z dobro strukturirano vadbo je tudi po operaciji možna ponovna športna aktivnost v ljubih športih.
Pogosto je bolj pomembna pacientova zavestna prisotnost in želja po napredku, posredno pa tudi želja po spremembi življenjskega sloga, saj je največkrat vzrok za pojav hernije slaba fizična kondicija in moč stabilizacijskih mišic.
Najpomembnejša med vsemi predpisanimi terapijami je zagotovo gibanje (“kinezioterapija”), s pomočjo katere izboljšamo ali povrnemo obseg gibljivosti sklepov, povečamo mišično moč in njeno vzdržljivost, hitrost, ravnotežje telesa, koordinacijo gibanja, splošno fizično kondicijo, kar neposredno vpliva tudi na izboljšano duševno počutje.
Vam je bil članek všeč? Več podobnih člankov najdete tukaj.
Pogosta Vprašanja
Kakšni so simptomi hernije?
Najpogostejši simptom hernije je sevajoča bolečina. Najpogosteje prizadeta dela hrbtenice sta ledveni in vratni del. Tako bodo glede na mesto poškodbe diska, bolniki s hernijo občutili izžarevajočo bolečino v roko (t.j.: hernija vratnega predela) ali nogo (t.j.: hernija ledvenega predela).
Ali je ob pojavu hernije nujno potrebna operacija?
Odvisno od resnosti problema v hrbtenici. Danes se večina hernij uspešno pozdravi na konservativen način. Podrobnejše informacije najdete v članku.
Blog "Moje Gibanje" je zasnovan kot prostor spoznanja in srečevanja, s pestrim naborom zanimivih prispevkov na temo gibanja, treninga, zdravja, bivanja.
Deli s Prijatelji:
"Rehabilitacija po operaciji kolena s Tejo je bila vrhunska. Naučil sem se vaj, ki so se izkazale za ključne, pri pripravi na vrnitev v šport. Kadarkoli sem potreboval pomoč, je bila Teja vedno na voljo – vaje, ki sem jih izvajal z njo, bom zagotovo uporabljal tudi v prihodnje."
"V rehabilitaciji sem neizmerno užival, saj je bil napredek viden. Poleg tega, pa je Teja bila na treningih izjemno energetsko pozitivno naravnana, kar je celoten proces rehabilitacije naredilo toliko lažji."
"Brez strokovne pomoči Teje se mi ne bi uspelo se vrnit na svetovno sceno juda po težji poškodbi kolena. Hvala Teja!"
