Zvin gležnja – Vzroki in potek rehabilitacije
Teja Ličen – Posodobljeno: 16. juniji 2024 – Čas branja: 12 min
Zvin gležnja predstavlja od 3 do 5% vseh dnevnih obiskov urgence v Veliki Britaniji. Številčno to predstavlja kar 5.600 zvinov gležnja na dan! Od tega se približno 40% vseh travmatičnih poškodb gležnja običajno zgodi med udejstvovanjem v najrazličnejših športnih aktivnostih. Gleženj naj bi bil najpogosteje poškodovan sklep v športu, poškodba pa naj bi se najpogosteje pojavila v športih, ki vključujejo različne oblike teka in skokov, kot so nogomet, košarka, ameriški nogomet in odbojka.
Vrste zvina gležnja
Glede na mehanizem poškodbe, se zvini gležnja pojavljajo v več oblikah: lateralni zvin gležnja, medialni zvin gležnja in visoki zvin gležnja:
a) Lateralni zvin gležnja (ang.: Lateral ankle sprain – LAS) – predstavlja najpogostejšo vrsto (85%) zvina. Pri tovrstnemu zvinu se poškodujejo ligamenti na zunanji strani sklepa, kateri preprečujejo, da bi se naše stopalo »zarolalo« navzven. Glede na resnost poškodbe se običajno poškoduje eden ali več ligamentov na zunanji strani gležnja; anteriorni talofibularni ligament (ATFL), calcaneofibularni ligament (CFL) ali posteriorni talofibularni ligament (PTFL). Najpogosteje sta poškodovana ATFL in CFL
b) Medialni zvin gležnja (ang.: Medial ankle sprain – MAS) – vodi do poškodbe ligamentov na notranji strani gležnja. Ker so tu ligamenti (skupno ime za nabor ligamentov na notranji strani: deltoidni ligament) zelo močni, je ta poškodba redkejša in čas rehabiltacije lahko traja do dvakrat dlje kot čas zdravljenje LAS.
c) Visoki zvin gležnja (ang.: High ankle sprain) – imenovan tudi poškodba sindesmoze, poškoduje visoke ligamente gležnja imenovane sindesmoza, kateri povezujejo kosti spodnjega dela noge (tibijo in fibulo).
Diagnosticiranje zvina gležnja
Ob pregledu vas bo zdravnik vprašal po mehanizmu poškodbe, ter ali ste imeli isti gleženj že kdaj prej poškodovan. Običajno zdravnik odredi tudi rentgensko slikanje, s pomočjo katerega izključi sum na morebitni zlom gležnja, oziroma zlome kosti v stopalu, gležnju, tibiji ali fibuli. V kolikor je pri zvinu prisoten zlom, gre najpogosteje za zlom zunanjega maleola (oz.: zlom zunanjega gležnja). Kliničnih testov za ugotavljanje mesta poškodbe je kar precej, od manualnega testiranja ligamentov, preverjanja funkcije sklepa pa vse do mišičnega odziva.
Magnetna resonanca se pri zvinih takoj po poškodbi običajno ne opravi. MRI zdravnik odredi le takrat, ko bolečina ali otekanje gležnja in narta po približno 6. tednih od poškodbe še ne izzveni, ter so lahko posledica utesnitve na notranji strani gležnja, prostih teles v sklepu, akcesorne kosti, edema kostnine ali izliva.
Torej, ali je obisk pri zdravniku potreben? OBVEZNO!!!! S pomočjo diagnoze zdravnika se lahko ustrezno oblikuje primeren rehabilitacijski program in prepreči pojav kronične nestabilnosti gležnja (ang.: cronical ankle instability – CAI).
Stopnje zvina gležnja
Na podlagi simptomov in rezultatov radiološkega slikanja zdravnik opredeli stopnjo poškodbe zvina in predpiše ustrezno obliko terapije. Stopnja zvina je odvisna od obsega poškodovanega tkiva. Torej več ligamentov kot je poškodovanih, bolj postane sklep nestabilen, ter huje kot so ligamenti poškodovani, daljše je okrevanje. Glede na obseg poškodbe, poznamo tri stopnje zvina gležnja:
- Stopnja 1: Minimalni nateg, brez kakršnega koli natrganja ligamentov. Prisotne so blage bolečine v gležnju, oteklina in občutljivost na dotik. Običajno ni modric. Sklep je stabilen in omogoča hojo z minimalnimi bolečinami. Čas rehabilitacije: 1–3 tedne
- Stopnja 2: Delno natrganje ligamentov. Prisotne so zmerna bolečina, oteklina in občutljivost. Možen je pojav modric, ter blaga do zmerna nestabilnost sklepa. Pojavi se lahko tudi izguba obsega giba in funkcije, pri prenosu teže na poškodovano nogo in pri hoji, pa je prisotna bolečina. Čas rehabilitacije: 3–6 tednov
- Stopnja 3: Popolna pretrganost ali ruptura ligamentov. Prisotne so hude bolečine v gležnju, oteklina, občutljivost in modrice. Otečen gleženj je precej nestabilen in nefunkcionalen, prav tako je v veliki meri zmanjšan obseg giba. Teže na poškodovano nogo ni mogoče prenesti, hoja brez bergel pa je nemogoča. Čas rehabilitacije: nekaj mesecev…odvisno od resnosti poškodbe.
Terapija je pri vseh treh stopnjah zvina praktično enaka, pri čemur se 2. in 3. stopnja razlikujeta predvsem po času rehabilitacije in vrnitvi v trenažni proces
Rehabilitacija zvina gležnja
Prvi cilj je zmanjšati bolečino in oteklino, ter zaščititi ligamente pred nadaljnjo poškodbo. To običajno pomeni upoštevanje štirih najpomembnejših stvari tako imenovanega »RICE« protokola: Počitek (R – Rest), Led (I – Ice), Kompresija (C – compression) in dvig poškodovanega uda (E – Elevation).
V zadnjem času pa se terapevti, kineziologi in drugi rehabilitacijski specialisti veliko raje poslužujejo »P.O.L.I.C.E.« principa zdravljenja akutnega zvina gležnja:
- Zaščita poškodovanega uda (P – Protection),
- Optimalna obremenitev uda (O+L – Optimal Loading),
- Led (I – Ice),
- Kompresija (C – compression) in
- Dvig poškodovanega uda (E – Elevation).
Počivati ali gibati?
Nekateri zdravniki stare in žal tudi nove šole pa še vedno zagovarjajo, da sta popolno prenehanje dejavnosti in mirovanje nujno potrebna za uspešno okrevanje po zvinu. Nove raziskave pa kažejo, da je nežnejša vadba v prvih 48 do 72 urah, na primer “risanje” abecede z iztegnjenim gležnjem dva do trikrat na dan, bolj koristna. To potrjuje tudi dejstvo, da je funkcionalno zdravljenje zvina v treh tednih pokazalo boljše rezultate okrevanja od imobilizacije ali brez kakršnega koli zdravljenja (Bleakley et al. 2010; Cooke et al. 2003). Zapomnite si, da z nežnim gibanjem, ki ga lahko začnete že nekaj dni po poškodbi bistveno pripomorete k boljši rehabilitaciji vašega gležnja.
Zvit gleženj je potrebno postopoma obremenjevati, saj tako spodbudimo optimalno celjenje, ter preprečimo zamudno zdravljenje poškodbe zaradi zakrčenosti sklepnih in mišičnih struktur ali mišične atrofije.
Po poškodbi bi morali napredovati od nekajdnevnega počitka do pasivnega gibanja v območju gibanja sklepa (ROM), aktivnega ROM-a in nazadnje vaj za krepitev mišic skočnega sklepa (t.j.: mišic okrog gležnja).
Hlajenje – Ja? Ne?
Najprej bi tu še enkrat omenila, da se terapevti, kineziologi in drugi rehabilitacijski specialisti poslužujejo »P.O.L.I.C.E.« principa zdravljenja, ki vključuje hlajenje. Je pa pri hlajenju potrebna določena mera previdnosti.
Van den Bekerom in sodelavci (2012) so v raziskavi ugotovil da uporaba ledenih obkladkov v poškodovanemu tkivu zaustavi dotok krvi, katera prinaša zdravilne celice. Predlagano je, da prekomerno hlajenje zakasni zdravljenje, saj se krvne žile ne odpirajo še več ur po nanosu ledu.
Potrebno se je zavedati, da prekomerno hlajenje poškodovanega sklepa ni priporočljivo! Hlajenje pomaga zmanjšati občutek bolečine, ne pospeši pa celjenja tkiva…RAVNO OBRATNO!
V kolikor je bolečina, ki jo doživljate neznosna, se priporoča aplikacija ledenih obkladkov 2 do 3-krat dnevno, od 15 do 20 minut naenkrat, z vsaj eno uro odmora vmes. Pri aplikaciji ledenih obkladkov bodite previdni pri zaščiti kože, da ni direktnega kontakta z obkladkom, ampak preko kakšne brisače. Skratka, hlajenje poškodovanega gležnja ima največji učinek do 3 dni po poškodbi. Kasneje ni bilo ugotovljenih večjih vplivov na zmanjšanje bolečine ali otekline.
Dvig in povijanje poškodovanega uda
Dvig poškodovanega uda pripomore k lažjemu odtekanju odvečne tekočine in krvi po zvinu, ter prepreči prekomerno pritekanje krvi v sklep, prepreči povečan pritisk znotraj sklepa, ter počasnejše zmanjševanje otekline.
Rahlo povijanje poškodovanega uda nekaj dni po poškodbi z zaustavitvijo krvnega pretoka in ustvarjeno razliko v tlakih prav tako pripomore k zmanjševanju otekline.
Vedno več terapevtov se poslužuje FLOSSING metode, pri čemur z elastičnim trakom in lateksa ovijejo poškodovani ud, zaustavijo krvni pretok, ob odstranitvi traku pa povzročijo vdor sveže krvi v sklep, kar naj bi pomagalo pri »odplakovanju« odvečne tekočine in odpadnih produktov iz sklepa, manjši percepciji bolečine in povečanemu ROM sklepa.
Uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID)
Uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) pri rehabilitaciji zvinov gležnja je nekoliko sporna. Nekateri zdravniki trdijo, da protivnetni učinki nesteroidnih protivnetnih zdravil pomagajo pri zmanjšanju otekline, kar na koncu pospeši hitrost okrevanja. Drugi pa verjamejo, da naj bi akutno uporabljeni nesteroidni antirevmatiki povzročali povečano otekanje, zaradi zaviranja trombocitov ob prisotni krvavitvi zaradi natrganja ligamentov (McCarthy 1998; Stanley and Weaver 1998).
Nedavna meta analiza 46 študij je uspela upravičiti pozitivne učinke jemanja NSAIDs zdravil, saj naj bi uporaba tovrstnih zdravil omogočila boljši nadzor nad bolečino, zmanjšanje oteklin in izboljšano funkcijo sklepa po akutnemu zvinu (Doherty in sodelavci, 2017).
Manualna terapija
Funkcionalna in fizikalna terapija zajemata:
- Ultrazvočno terapijo, katera uspešno odpravlja bolečino, pospešuje celjenje in preprečuje brazgotinjenje tkiva.
- Tecar terapijo, ki z oddajanjem obsevalne energije med aplikacijo aktivira poškodovani predel s spodbujanjem celjenja prizadetega biološka tkiva. Omogoča takojšnje pozitivne rezultate, ter znatno krajši čas rehabilitacije.
- IASM terapija za sproščanje fascije, ter med vsemi najpomembnejšo
- Manualno terapevtsko tehniko, s katero se preko direktnega izvajanja prečne frikcije na poškodovane ligamente v določenih časovnih zaporedjih ohranja elastičnost poškodovanih vlaken, ter prepreči nastanek brazgotinastega tkiva.
Vaje za krepitev gležnja
Poleg ustrezne fiziotrapije, s pomočjo katere preprečite nastanek fibroznega tkiva in omogočite ligamentom hitrejše celjenje, je zvin gležnja nujno potrebno strezno rehabilitirati SKOZI GIBANJE Z USTREZNIMI VAJAMI.
Ponoven zvin je lahko enostavno preprečiti z ustreznimi:
- vajami za pridobitev optimalnega obsega giba sklepa
- vajami za gibljivost
- krepilnimi vajami za mišice okrog gležnja, (predvsem peroneus mišic, tibialis posterior), ter
- enostavnim treningom ravnotežja.
Na splošno lahko pričnete z vajami za povečanje obsega giba v sklepu in gibljivosti že v prvih 48 urah po poškodbi in nadaljujete, dokler ne bo bolečina počasi začela pojenjati. Namen teh vaj je sklepu povrniti anatomsko funkcijo za optimalno delovanje in zagotoviti ustrezno stabilnost.
Krepilne vaje izvajajte glede na bolečino. Vaje začnete izvajati sede na stolu ali na tleh, ter napredujte na vaje v stoječemu položaju. V kolikor poškodba ni huda, lahko preprosto začnete z vajami kar v stoječemu položaju in jih postopoma otežite.
Vaje za GIBLJIVOST gležnja
1. RISANJE KROGOV Z GLEŽNJEM
Ena preprostih gibalnih vaj vključuje risanje krogov v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri s stopalom in gležnjem.
Za izvedbo vaje se udobno namestite na stol ali kavč, pri čemur je zdrava noga s stopalom oprta v tla, poškodovana pa pokrčena in prislonjena z gležnjem na koleno zdrave noge. S poškodovano nogo začnite počasi risati velike kroge v eno smer, nato pa še v drugo. Obseg giba prilagajajte prisotni bolečini, da le ta na lestvici od 1 do 10 ne preseže števila 3.
ŠTEVILO PONOVITEV: izvedite 10 krogov v eno smer, ter gibanje ponovite 10 x še v drugo smer.
2. RAZTEZANJE MEČNIH MIŠIC (GASTROCHENIMUS) – Sede
Pri raztezanju sede si pomagajte z brisačo, trakom ali drugim predmetom, v kolikor ne sežete do vaših prstov, pri temu ostanejo noge iztegnjene in v stiku s tlemi. Brisačo namestite preko blazinic stopal. Z brisačo nežno potegnite proti sebi in pri tem pazite, da ohranjate noge iztegnjene. Med vajo boste začutili nežno raztezanje v mišicah na zadnji strani meč.
ŠTEVILO PONOVITEV: Položaj zadržite 30 sekund, vajo pa ponovite 3-krat.
3. RAZTEZANJE MEČNIH MIŠIC (GASTROCHENIMUS) – Stoje
Roke položite na steno pred telesom približno v višini vaših ramen. Z zdravo nogo naredite majhen korak naprej, poškodovano nogo pa ohranite za seboj z iztegnjenim kolenom. Počasi se nagnite naprej, pri čemur boste začutili prijetno raztezanje mečnih mišic.
ŠTEVILO PONOVITEV: Položaj zadržite 30 sekund z vsako nogo.
4. RAZTEZANJE MEČNIH MIŠIC (SOLEUS) – Stoje
Vajo izvedete na enak način kot zgornjo, le da tokrat pri raztegu zadnje koleno rahlo upognite. To bo omogočilo razteg drugih mečnih mišic (mišice soleus). Položaj zadržite 30 sekund.
ŠTEVILO PONOVITEV: Položaj zadržite 30 sekund z vsako nogo.
Vaje za MOČ okrog gležnja
Pomembno je, da v program krepitve mišic, zajamemo vse mišice okrog gležnja na ustrezen način, ter cilj, ki ga želimo doseči. To pa pomeni, da v kolikor je mišica bila prekomerno raztegnjena, jo je potrebno okrepiti…..v kolikor pa je zakrčena, jo je potrebno najprej sprostiti v njeno optimalno dolžino, ter šele nato okrepiti.
Prav tako je pomembno omeniti, da z vajami za moč začnemo takrat, ko ni več prisotne otekline v gležnju in poškodovanec ne občuti večjih bolečin v gležnju pri samemu izvajanju vaj. Z vajami ne smemo povzročiti nastanka dodatne otekline.
1. KREPITEV EVERTORJEV STOPALA (PERONEUS LONGUS/BREVIS)
Evertorji stopala zajemajo mišice na zunanji strani stopala, katere se ob lateralnemu zvinu prekomerno raztegnejo, saj ne uspejo zagotoviti ustrezne stabilnosti gležnja. Potrebno jih je ustrezno okrepiti, ter s tem preprečiti ponoven zvin istega gležnja.
Vajo izvedemo tako, da najprej stopala preko Ahilove tetive položimo na valjček ali kakšen drug mehkejši predmet valjaste oblike. Z elastiko zaobjamemo stopalo poškodovane noge, ter jo napnemo preko stopala nasprotne noge. Nato se s poškodovano nogo pričnemo upirati potegu elastike tako, da zunanji rob stopala rotiramo navzven (t.j.: pronacijo stopala), ter poskušamo elastiko čim bolj raztegniti.
ŠTEVILO PONOVITEV: Vajo s poškodovano nogo ponovite 3 serije po 15 ponovitev.
2. KREPITEV DORZALNIH FLEKSORJEV STOPALA (TIBIALIS ANTERIOR)
Vajo izvedemo tako, stopalo poškodovane noge položimo na valjček in z elastiko zaobjamemo sprednji del stopala preko narta. Elastika mora biti napeta že v začetnemu položaja stopala, saj nam bo le tako zagotovila zadosti velik upor za krepitev mišice. Nato začnemo vleči prste k sebi, ter izvajati dorzalno fleksijo stopala.
ŠTEVILO PONOVITEV: Vajo s poškodovano nogo ponovite 3 serije po 10-15 ponovitev (odvisno od utrujenosti mišice).
3. SONOŽNI VZPONI
S pomočjo vzponov najbolj učinkovito krepimo naše glavne mečne mišice (t.j.: gatsrochenimus / soleus), posredno pa tudi invertorje stopala (t.j.: tibialis posterior, felxor digitorum longus in felxor haluxcis longus).
Vajo izvedemo tako, da se postavimo pred steno (za dodatno oporo) ter pričnemo dvigovati prte od tal. Vzpone lahko izvajamo na 3 različne načine, glede na to, katere mišice želimo dodatno okrepiti:
- Pete poravnane: krepimo obe glave mišice gastrochnemius enkako
- Pete skupaj: bolj izolirano krepimo mediano glavo mišice gastrochnemius
- Pete narazen: bolj izolirano krepimo lateralno glavo mišice gastrochnemius
ŠTEVILO PONOVITEV: Vajo s poškodovano nogo ponovite 3 serije do PO 10-15 ponovitev; odvisno od utrujenosti mišic).
**Dodatno lahko otežimo vzpone z dodajanjem bremen.
Ker je pri vzponih z iztegnjenimi nogami mišica soleus aktivna le v manjšemu deležu, jo je za učinkovito povečanje moči, potrebno krepiti z vzponi, pri čemur imamo kolena pokrčena (kot 90°).
4. ENONOŽNI VZPONI
Enonožne vzpone izvajamo na enaki način kot sonožne, le da se vaja izvaja enonožno.
ŠTEVILO PONOVITEV: Vajo s poškodovano nogo ponovite 3 serije do odpovedi (t.j.: ko vzponov ne morate več izvesti (prib.: 10-15 ponovitev; odvisno od utrujenosti mišice).
**Vajo s poškodovano nogo izvajate le prvi mesec, nato naj bo število serij z obema nogama enako!!
Vaje za STABILIZACIJO gležnja
Drugače temu treningu rečemo tudi trening ravnotežja ali trening propriocepcije. Vse o učinkovitemu treningu ravnotežja in propriocepcije si lahko preberete v enemu izmed mojih člankov.
Zavedati se moramo, da pri izvajanju vaj za moč ne smemo dati poudarka samo na suhoparnemu izvajanju števila ponovitev vaje v 3-4 serijah, ampak je potrebno zagotoviti gležnju tudi dovolj dobro vzdržljivost v moči.
Vzdržljivost naših mišic je tista, ki bo zagotavljala stabilnost našemu sklepu dalj časa (npr.: pohodu, daljšemu teku….ipd.) ter ga tako zaščitila pred morebitnimi poškodbami.
Potrebno se je vprašati, kaj je v primeru našega gležnja najučinkoviteje? Kombinacija vsega!….fizioterapija in mobilizacija gležnja v akutni fazi, kateri pa sledi izolirana krepitev oslabljenih mišic, ob sočasnemu izvajanju propriocepcije in stabilizacije gležnja. Vaje za moč niso tiste ki bodo zagotovile stabilizacijo gležnja, ampak močne mišice, katere moramo nato skozi treninge stabilizacije, ravnotežja in propriocepcije »natrenirati« na način, da bodo sposobne dlje časa premagovati silo in težo bremen, hkrati pa zagotavljale pravilen položaj in gibanje sklepa.
Zanimiv nabor vaj, s katerimi lahko uspešno dodatno okrepite vaš poškodovani gleženj, ter preprečiti kronično nestabilnost, si lahko preberete v temu članku ali pogledate video posnetek.
Zaključek
Zvini gležnja so zelo pogosti, pri čemur se resnost zvina lahko zelo razlikuje. Zdravnika je priporočljivo obiskati tudi pri manjših zvinih, kateri vam bo glede na resnost poškodbe predpisal morebitno opornico ter ustreznega specialist za rehabilitacijo poškodbe (npr.: fizioterapevta ali kineziologa).
Običajno lahko začnete z gibanjem in lažjimi oblikami vaj že 48 ur po poškodbi. Čas okrevanja je odvisen od resnosti zvina in tudi vaše fizične pripravljenosti.
Zdravljenje zvina gležnja vam lahko pomaga preprečiti nadaljnje hujše težave z gležnjem. Zato investirajte v vaše zdravje, ter si ob poškodbi zagotovite ustrezno rehabilitacijo.
V kolikor vas še kaj zanima, lahko o drugih poškodbah prebrskate na naslovni strani.
Pogosta Vprašanja
Ali je povijanje zvitega gležnja smiselno?
Zakaj si isti gleženj zvijemo večkrat?
Incidenca ponovnega zvina je zelo visoka, od 40 do kar 70%. Običajno se razlog skriva v neučinkoviti rehabilitaciji že prvega zvina, kjer ohlapna tkiva in neučinkovita biomehanika stopala vodijo do ponavljajočih zvinov gležnja. Ti, pa lahko vodijo v kronično nestabilnost sklepa in dolgoročno tudi artroza gležnja.
Blog "Moje Gibanje" je zasnovan kot prostor spoznanja in srečevanja, s pestrim naborom zanimivih prispevkov na temo gibanja, treninga, zdravja, bivanja.
Deli s Prijatelji:
"Rehabilitacija po operaciji kolena s Tejo je bila vrhunska. Naučil sem se vaj, ki so se izkazale za ključne, pri pripravi na vrnitev v šport. Kadarkoli sem potreboval pomoč, je bila Teja vedno na voljo – vaje, ki sem jih izvajal z njo, bom zagotovo uporabljal tudi v prihodnje."
"V rehabilitaciji sem neizmerno užival, saj je bil napredek viden. Poleg tega, pa je Teja bila na treningih izjemno energetsko pozitivno naravnana, kar je celoten proces rehabilitacije naredilo toliko lažji."
"Brez strokovne pomoči Teje se mi ne bi uspelo se vrnit na svetovno sceno juda po težji poškodbi kolena. Hvala Teja!"