Meniskus – Simptomi in zdravljenje poškodbe
Teja Ličen – Posodobljeno: 24. junij 2025 – Čas branja: 13 min
Poškodba meniskusa je eden izmed najpogostejših (poleg ACL) razlogov za operacijo kolena. Zaradi velikih sil na kolenski sklep in velike odgovornosti meniskusa, da trenja uspešno razprši med golenico in stegnenico ter omogoči gladko drsenje sklepa, se ob nepravilni kombinaciji naštetega meniskus poškoduje.
V poštev je potrebno vzeti tudi biomehaniko stopala in medenice, ki diktirata kako učinkovito se bo sila skozi kolenski sklep prenesla (tj.: ali bo učinkovit ali pa preobremenjen).
Meniskus – Mala struktura, velika odgovornost
Beseda meniskus izhaja iz grškega dela »meniskos«, kar pomeni »polmesec«. Obliko črke »C« ali polmeseca meniskusu omogočajo kolagenska vlakna. Njegova gumijasta tekstura pa je posledica hrustančno-fibrozne strukture. V kolenu imamo dva meniskusa:
- notranji (medialni) meniskus, ki je polkrožne oblike, ter
- zunanji (lateralni) meniskus, ki je skoraj okrogel.
Meniskusa imata glavno vlogo pri skladnosti sklepa, saj izravnavata neskladnosti sklepnih površin stegnenice in goleni, ter ščitita sklepni hrustanec pred velikimi obremenitvami in obrabo. Sprednji del meniskusa se imenuje sprednji rog, zadnji del meniskusa zadnji rog, srednji del pa telo.
Prekrvavljenost meniskusov izvira pretežno iz spodnje in zgornje stranske, medialne genitalne arterije in poteka preko kapilar sklepne kapsule in sinovialne membrane. V prvem letu življenja meniskus vsebuje krvne žile po celotni površini, ko pa otrok shodi in začne svoja kolena obremenjevati, se začne prekrvavljenost in krvožilna mreža meniskusa manjšati, dokler ne preostane prekrvavljene le 25-33% površine meniskusa.
Do 40. leta starosti se ožiljenost meniskusov toliko zmanjša, da ostane prekrvavljeno le njegovo obrobje, medtem ko je sredica meniskusov avaskularna (t.j.: neprekrvavljena). Sredica je tako pri prehrani popolnoma odvisna od difuzije sinovialne tekočine.
Z leti se dodatno začnejo kopičiti razne mikro-poškodbe, zaradi česar meniskusa postajata slabše hidrirana in šibkejša.
Osrednji avaskularni del meniskusa se po poškodbi bodisi ne pozdravi v celoti, bodisi se sploh ne pozdravi in je potrebna operacija.
Zakaj pa velika odgovornost?
- Medialni meniskus nosi do 50% obremenitve medialnega (notranjega) dela kolena.
- Lateralni meniskus absorbira do 80% obremenitve lateralnega (zunanjega) dela kolena.
- V različnih fazah cikla hoje se sile preusmerijo z enega meniskusa na drugega, sile na kolenu pa se lahko povečajo na 2-4-kratno telesno težo.
- Med tekom se sile v kolenu še povečajo na 6-8-kratno telesno težo. Pri doskokih so te sile še večje.
Nima ravno male odgovornosti ta meniskus, kaj ne?
Pomembna vloga meniskusa pri prenosu sile je hitro vidna, ko meniskus odstranimo. V kolikor si po operaciji ne vzamemo časa za ustrezno rehabilitacijo, skozi katero povrenmo ustrezno biomehaniko sklepa, se možnost za obrabo hrustanca znatno poveča.
Kaj se zgodi če meniskus odstranimo?
Brez prisotnosti meniskusa v kolenu, se sile ne porazdelijo več na široko območje golenice in:
- Brez medialnega meniskusa se kontaktna površina med golenico in stegnenico na medialni strani kolena zmanjša za 50 – 70%. To pomeni, da so sile iz stegnenice koncentrirane na manjšem območju golenice.
- Ob odstranitvi lateralnega meniskusa se površina stika zmanjša za 45 – 50%.
Posledica zmanjšanega stika je 200 – 300% povečanje kontaktnega pritiska, ki sčasoma lahko poškoduje sklepni hrustanec ter privede do degenerativnega artritisa in celo atroplastike kolena.
Poškodbe meniskusa
Poškodbo meniskusa najpogosteje povzroči prevelika zunanja sila, nekontroliran gib ali pa poškodba, ki spremlja kompleksnejše poškodbe kolena (npr.: poškodba sprednje križne vezi).
Pogost mehanizem poškodbe je nasilna rotacija obremenjenega in delno pokrčenega kolena ob stabiliziranemu stopalu, ter dodatni zunanji sili iz strani, običajno soigralca, ki povzroči pretrganje medialnega meniskusa.
Pogostejše so poškodbe medialnega (notranjega) meniskusa ( kar 20x pogostejše)…. Zakaj?
Medialni meniskus je pogosteje poškodovan zaradi bolj trdne pritrjenost na medialni kolateralni ligament in sklepno kapsulo, kar mu odvzame velik del mobilnosti ter prilagajanja torzijskim silam.
Nasprotno pa lateralnega meniskusa ne omejuje nobena pritrditev na stranski kolateralni ligament ali sklepno kapsulo, zaradi česar je ta bolj mobilen in prilagodljiv.
Vrste poškodbe
Nogomet, košarka in drugi podobni športi, ki vsebujejo veliko rotacij in hitrih gibov še povečajo verjetnost za nastanek poškodbe. V grobem ločimo dve vrsti poškodb:
- AKUTNA POŠKODBA: se običajno pojavi v športu, ob hitri rotaciji (oz. spremembi smeri) kolenskega sklepa, medtem ko je to pokrčeno, ter nosi večino telesne teže.
- KRONIČNA POŠKODBA: se pojavi zaradi obrabnih procesov v kolenskem sklepu. Degenerativne poškodbe meniskusa so pogostejše pri starejših, saj naj bi statistično gledano, kar 60% prebivalstva, starejšega od 65 let, imelo kakšno degenerativno poškodbo meniskusa. Degenerativne poškodbe so posledica manjših mikro poškodb, pri čemer so simptomi lahko prisotni ali pa tudi ne.
Poškodbe meniskusa so različne, kar vpliva na zdravnikovo odločitev o zdravljenju. Primeri različnih vzorcev poškodbe so: longitudinalna / horizontalna / radialna / bucket-handle / parrot beak poškodba meniskusa, katero lahko klasificiramo kot lezijo / razpoko / rupturo…..več si o samih vrstah poškodb lahko preberete tukaj. Ruptura medialnega meniskusa je pri mladih najpogostejša.
Poškodovan meniskus – simptomi
AKUTNA poškodba
Pri akutni poškodbi meniskusa mnogo ljudi zasliši pok v kolenu, oziroma opisujejo občutek, kot da bi se v kolenu nekaj strgalo ali premaknilo. Ob temu se pojavi bolečina v kolenu. Po poškodbi sta običajno hoja in delno obremenjevanje kolena še možna, mnogo športnikov pa lahko tudi nadaljuje s športno aktivnostjo.
V naslednjih nekaj dneh po poškodbi pa pride do razvoja vnetne reakcije, ki se kaže z naslednjimi simptomi:
- Otekklina sklepa, zoiroma otečeno koleno
- Zbiranje tekočine v kolenu (»voda v kolenu«)
- Omejena gibljivost
- Občutljivost sklepne špranje na pritisk
- Nezmožnost popolnega iztega kolena
Če gre za večjo raztrganino meniskusa, ljudje poročajo tudi o mehanskih simptomih kot so škrtanje v kolenu, pokanje v kolenu, zatikanje, preskakovanje, občutek tujka v kolenu ali občutku nestabilnosti.
Diagnoza poškodbe medialnega meniskusa je dokaj zanesljiva, če so prisotne tri ali več naslednjih ugotovitev:
- Občutljivost na eni točki ob medialni liniji kolenskega sklepa
- Bolečina v predelu medialne sklepne linije med hiperekstenzijo kolenskega sklepa
- Bolečina v predelu medialne sklepne linije med hiperfleksijo kolenskega sklepa
- Bolečina med zunanjo rotacijo stopala in goleni, ko je koleno upognjeno pod različnimi koti med 70–90°
- Oslabljena ali atrofirana mišica kvadriceps
- Bolečine v kolenu pri počepu globlje od 90°
- Bolečina na notranji strani kolena v mirovanju
DEGENERATIVNA poškodba
Ljudje z degenerativno poškodbo (večinoma starejša populacija) navajajo ponavljajoče se otekanje kolena, čeprav se pogosto ne spomnijo nobene posebne poškodbe. Oteklo koleno je lahko tudi posledica pomanjkanje gibanja, slabe prekrvavljenosti meniskusa, ter posledično njihovi večji togosti in nezmožnosti prilagajanju trenjem znotraj kolenskega sklepa.
Pogosto so tudi tukaj prisotni mehanski simptomi, kot je pokanje v kolenu, zaklepanje, ter bolečina na notranji ali zunanji strani kolena.
Poškodba lateralnega meniskusa je hujša
Ali je poškodba lateralnega meniskusa hujša od poškodbe medialnega meniskusa? Težko je ločiti, katera vrsta poškodbe je hujša. vendar je dobro znano, da so pri odstranitvi lateralnega meniskusa posledice skoraj vedno slabše kot pri odstranitvi medialnega meniskusa. Kot smo že omenili lateralni meniskus absorbira do 80% obremenitve zunanjega dela kolena, medtem ko medialni meniskus absorbira le do 50% obremenitve notranjega dela kolena.
Posledično je pojav artritisa in obraba sklepnega hrustanca ob odstranitvi lateralnega meniskusa večja.
Zdravljenje po poškodbi meniskusa
Ob poškodbi meniskusa, npr. pri športni aktivnosti, ljudje največkrat ne poiščejo takoj strokovne pomoči saj upajo, da ni nič hujšega. Nato pa koleno oteče, pojavi se bolečina, zmanjša se gibljivost…. Včasih koleno tako oteče, da je potrebno koleno punktirati.
Ne odlašajte z diagnostiko poškodbe, tudi če le ta zahteva operacijo!
Poškodbo se lahko zdravi konzervativno ali kirurško. Zdravljenje je vedno individualno glede na resnost težav, vrsto raztrganine, aktivnost pacienta, starost in istočasno prisotnost drugih poškodb ali obolenj v kolenu.
Prvi ukrepi
Kar lahko storite takoj po poškodbi je hlajenje prizadetega predela saj tako zmanjšate oteklino in občutek bolečine. V kolikor vam koleno dopušča in ne povzroča hudih bolečin ga postopoma obremenjujte, saj s tem preprečite večji upad mišične mase.
V nadaljevanju, ko oteklina izgine in ste že sposobni nogo obremeniti, pa je potrebno čim bolj učinkovito okrepiti sprednje in zadnje stegenske mišice.
Vadba za moč mišic bo vpliva na boljšo stabilnost sklepa in posledično tudi zmanjšanje bolečine. Pridobljena moč in mišična masa že pred operacijo bosta pripomogli k hitrejšemu celjenju in manjšemu upadu mišične mase po posegu.
Atroskopija kolena
Vzdolžne razpoke zunanjega dela meniskusa, ki je dobro prekrvljen, se lahko zacelijo same, večje pa se zašijejo s kirurškim posegom (Operacija meniskusa). Notranji dve tretjini meniskusa nista prekrvljeni in nimata potenciala celjenja, tako da je pri teh raztrganinah praviloma potrebna kirurška, artroskopska odstranitev oziroma odščip poškodovanega dela meniskusa.
Rehabilitacija po najpogostejši vrsti operacije – odščipu poškodovanega dela meniskusa, je hitra, kratka, razbremenitev po operaciji praviloma ni potrebna, normalne aktivnosti pa so dovoljene že po dveh do treh tednih. V primeru zašitja raztrganine meniskusa pa je rehabilitacija precej daljša in traja tudi do pol leta, saj je potrebna razbremenitev kolena do 6 tednov.
Potek rehabilitacije meniskusa
V začetni fazi se nogo lahko obremeni le do bolečine, oteklino in bolečino pa se lajša s hlajenjem, elektroterapijo, ultrazvokom, Tecar terapijo in manualno obravnavo tkiva pri fizioterapevtu. Fizioterapevt običajno uspe razgibati koleno in pridobiti skoraj popolni obseg giba že v nekaj terapijah, kar bistveno izboljša funkcijo noge.
Ena izmed pozitivnih metod, ki ugodno vpliva na sam potek rehabilitacije, je tudi protibolečinska elektrostimulacija. Protibolečinski TENS povzroči lokalno analgezijo in prepreči dotok bolečinskih signalov do možganov, elektrostimulacija mišic pa z električnimi signali ohranja mišice aktivne in pripomore kot dodatni impulz k krepitvi mišic v začetni fazi. Več o učinkih elektro-stimulatorja si lahko preberete tukaj.
Z rehabilitacijo (t.j.: gibanjem in krepitvijo mišic) je priporočljivo začeti takoj, ko je to mogoče.
Zaključek
Akutno poškodbo meniskusa povzroči nasilna rotacija obremenjenega in delno pokrčenega kolena ob stabiliziranemu stopalu, ter dodatni zunanji sili iz strani. Nasprotno, pa je degenerativna poškodba posledica številnih mikro-poškodb, ki v določenemu trenutku privede do razpoke ali lezije meniskusa.
Najpogosteje se poškoduje medialni meniskus, medtem ko ima poškodba in posledično potrebna odstranitev lateralnega meniskusa hujše posledice na obrabo kolena.
Ob neprijetnih občutkih v sklepu, pokanju ali nestabilnosti, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Strokovnjaki vam bodo ustrezno diagnosticirali vašo težavo in vam predstavili načine in možnosti zdravljena.
Ne glede na to ali je operacija potrebna ali ne, je za vas pomembno, da koleno ustrezno okrepite in mu tako zagotovite optimalno funkcioniranje in daljšo življenjsko dobo.
Rehabilitacija brez operacije, oziroma pred in po operaciji je bolj ali manj podobna. Pomembno je le ustrezno prilagajanje intenzivnosti in težavnosti glede na zastavljeni cilj in fizično sposobnost posameznika.
V kolikor vas še kaj zanima, lahko o drugih poškodbah prebrskate v seznamu člankov.
Pogosta Vprašanja
Zakaj se pogosteje poškoduje medialni meniskus?
Bolj stabilna lege in zaraščenost na medialni kolateralni ligament in sklepno kapsulo po svojemu robu mu odvzame velik del mobilnosti in sposobnosti prilagajanja silam.
Koliko časa traja rehabilitacija po operaciji meniskusa?
ODSTRANJEN MENISKUS: postopna obremenitev noge je dovoljena že takoj po operaciji, normalne aktivnosti pa so dovoljene po dveh do treh tednih.
ŠIVAN MENISKUS: obremenitev noge prvih 6 tednov je prepovedana zaradi celjenja šivov. Posledično je rehabilitacija daljša.
Blog "Moje Gibanje" je zasnovan kot prostor spoznanja in srečevanja, s pestrim naborom zanimivih prispevkov na temo gibanja, treninga, zdravja, bivanja.
Deli s Prijatelji:
"Rehabilitacija po operaciji kolena s Tejo je bila vrhunska. Naučil sem se vaj, ki so se izkazale za ključne, pri pripravi na vrnitev v šport. Kadarkoli sem potreboval pomoč, je bila Teja vedno na voljo – vaje, ki sem jih izvajal z njo, bom zagotovo uporabljal tudi v prihodnje."
"V rehabilitaciji sem neizmerno užival, saj je bil napredek viden. Poleg tega, pa je Teja bila na treningih izjemno energetsko pozitivno naravnana, kar je celoten proces rehabilitacije naredilo toliko lažji."
"Brez strokovne pomoči Teje se mi ne bi uspelo se vrnit na svetovno sceno juda po težji poškodbi kolena. Hvala Teja!"
