Športne Poškodbe – Stalnica V Športu

Športne Poškodbe
Teja Ličen Slika

Objavila Teja Ličen – April 16, 2021 

Zgradba Mišice

Mišična vlakna so organizirana v primarne in sekundarne mišične snope (fascikle). Primarni fascikel predstavlja snop mišičnih vlaken zgrajenih iz mišičnih celic, sekundarni fascikel pa skupek snopov mišičnih vlaken, kateri skupaj tvorijo mišico.

Zgradba Mišice

Poškodba posameznega mišičnega vlakna ostaja brez kliničnih posebnosti, saj predstavlja mikroskopsko majhno strukturo, s povprečnim premerom 60 mikrometrov. Kako razlikovati med majhnimi in obsežnejšimi natrganinami? Resnost poškodbe ocenimo na podlagi velikosti poškodovanega tkiva in sosednjih struktur. Klinične izkušnje kažejo, da se majhne natrganine zacelijo v celoti, pri obsežnejših se tvori fibrozno (zabrazgotinjeno) tkivo, katero je potrebno z ustrezno terapijo oskrbeti in odpraviti.

Model Športne Poškodbe

Model Športne Poškodbe

Za uspešno preprečevanje poškodb je kritičnega pomena razumevanje kako človeško telo (t.j.: delovanje mišic) deluje, mehanizma ter dejavnikov tveganja specifične poškodbe.

Razumevanje tih dveh faktorjev nam mora podati informacije o tem, zakaj je nek športnik bil bolj izpostavljen poškodbi kot ostali športniki (dejavniki tveganja) in kakšne so bile okoliščine v času pojava poškodbe (mehanizem poškodovanja).

Vsekakor je vsaka športna poškodba pogojena z več dejavniki. Meeuwisse in sodelavci (2007) so predstavili model športne poškodbe, ki upošteva veliko število dejavnikov:

Dejavniki Tveganja Za Pojav Športne Poškodbe

Čeprav se nam zdi, da je poškodba nastala nenadoma in naenkrat, obstaja pred in skupaj z samim trenutkom nastanka poškodbe cel niz dejavnikov, ki so si med seboj povezani. Dejavnike za pojav poškodbe delimo na zunanje in notranje dejavnike. Zavedati se moramo, da poznavanje dejavnikov predstavlja večjo možnost preprečevanja športnih poškodb.


NOTRANJI DEJAVNIKI

  • Utrujenost,
  • Pretreniranost
  • Funkcionalno stanje športnika (slaba telesna pripravljenost, mišična nesorazmerja…)
  • Prisotnost ali posledice prebolele bolezni
  • Prisotnost ali posledice predhodne poškodbe
  • Psihično stanje športnika (trema, strah, doping…)
  • Neustrezna regeneracija (spanje, alkohol,…)

ZUNANJI DEJAVNIKI

  • Druga oseba (nasprotnik, gledalec, soigralec)
  • Vremenski pogoji
  • Oprema
  • Teren
  • Pomanjkanje varnosti

Pojavnost Poškodbe V Športu

Ali ste vedeli, da mišične poškodbe predstavljajo kar 31% vseh poškodb v profesionalnemu nogometu? Zaradi mišičnih poškodb na sezono na tekmi in treningu manjka kar 37% igralcev. Na primer: zaradi poškodbe hamstringov je v klubu na sezono povprečen čas odsotnosti z igrišč približno 90 dni.

Njihova prevalenca pa je visoka tudi v drugih športih. Visoka incidenca (tj.: pojavnost) mišičnih poškodb je predvsem v predelu stegenskih mišic, katere predstavljajo najpogostejšo diagnozo mišične poškodbe v atletiki  (16%) , ter v moštvenih športih, kot so ragbi (10,4%), košarka (17,7%) in ameriški nogomet (46%/22% – treningi/tekme).

Natrgana Mišica

V ameriškemu ter evropskemu nogometu 92% mišičnih poškodbe prizadenejo štiri glavne mišične skupine spodnjih okončin;  Zadnja loža (ang.: Hamstrings) 37%, Adduktorji 23%, Kvadriceps 19% in mečne mišice 13%.

Iz tega lahko povzamemo, da so najpogosteje poškodovane mišice zadnje lože (natrgana stegenska mišica), bolj natančno Biceps Femoris.

Pri 96% vseh mišičnih poškodb v ameriškemu ter evropskemu nogometu se zgodi v nekontaktnih situacijah, medtem ko se kontura (tj.: obtolčenina) pogosteje pojavi v kontaktnih športih, kot so ragbi, ameriški nogomet in hokej na ledu.

Poškodba

Torej…..naš športnik se poškoduje. Kaj pa sedaj? Prvi korak zdravljenja je postavitev natančne diagnoze, ki je ključna za zanesljivo prognozo. Mišične poškodbe športnikov predstavljajo raznovrstno skupino mišičnih motenj, ki jih je tradicionalno težko določiti in razvrstiti.

Katere Mišice So Nagnjene H Poškodbam?

Pogosto poškodovane mišice so:

  • Dvosklepne (biartikularne mišice) – na primer zadnje stegenske mišice.
  • Prekomerno ekscentrično obremenjene mišice
  • Mišice s kompleksno zgradbo mišičnih vlaken (npr.: mišica adductor longus),
  • Mišice z velikim delež mišičnih vlaken tipa II (hitromišična vlakna)

Delitev Poškodb

Trenutno velja delitev, da športne poškodbe delimo:

Glede Na VRSTO Poškodbe

Glede na vrsto športne poškodbe, le te običajno razdelimo v naslednje skupine:

  • Odprte poškodbe (rane)
  • Udarnine
  • Zvin (npr.: zvin gležnja)
  • Poškodbe mišic (npr.: natrgana mišica)
  • Poškodbe tetiv (npr.: ruptura Ahilove tetive)
  • Poškodbe vezi
  • Izpahi (npr.: izpah rame)
  • Prelomi kosti (npr.: zlom reber)

Glede Na MEHANIZEM Poškodbe

Mišično Tkivo

Glede na mehanizem nastanka poškodbe in hitrosti pojava simptomov, poškodbe delimo na:

Akutne športne poškodbe se nanaša na bolečino, ki nastane takoj po nesreči ali delovanju zunanje sile (tj.: udarec, kontakt), ter povzroči takšne anatomske spremembe pri športniku, da je nadaljnje ukvarjanje s športno aktivnostjo močno ovirano ali povsem onemogočeno. Akutne poškodbe mišic so najpogostejši vzrok odsotnosti športnikov iz trenažnega procesa. Ocenjeno je bilo, da 30 – 50% vseh športnih poškodb, nastane zaradi poškodb mehkih tkiv in mišic  (npr.: mišic/tetiv/ligamentov).

Kronične športne poškodbe imenujemo tudi okvare ali preobremenitveni sindromi. Tovrstne poškodbe so posledice večkratnega delovanja manjših sil na določen predel telesa, v daljšem časovnem intervalu, kar posledično pripelje do anatomskih sprememb, ki onemogočijo izvajanje športne aktivnosti. Izredno pomembno je podariti, da ko imamo opravka z otrokom trpi za kronično obliko športne poškodbe, je potrebno otroku, predvsem pa njegovim staršem razložiti, da je sanacija tovrstnih poškodb dolgotrajen in zahteven proces, ki zahteva multidisciplinarno sodelovanje zdravnika, fizioterapevta, kineziologa, otroka in staršev.

Klasifikacija Mišičnih Poškodb V Športu

Med stroko se je klasifikacija mišičnih poškodb nekoliko spreminjala, zato si poglejmo samo dva najpomembnejša načina klasifikacije:

1. Zgodovinski Razvoj Klasifikacije Športnih Poškodb

Prvi sistem klasifikacije športnih poškodb se je pojavil leta 1961, kateri je temeljil predvsem na kliničnih znakih poškodbe. Kasneje, je je Ryan leta 1969 zasnoval sistem za poškodbo mišice kvadriceps, kateri se je kasneje prenesel še na preostale mišice. Prav tako obstajajo sistemi, katerih stopnja poškodbe temelji na izvidu magnetne resonance. Ker je bila največja pomanjkljivost omenjenih sistemov ravno premalo natančna kategorizacija poškodbe znotraj različnih stopenj le-te, sej je pojavila potreba po bolj natančnemu sistemu, s čimer mišične poškodbe z različnimi etiologijami, posledicami, načini zdravljenja, prognostično napovedjo nebi bile razvrščene pod isto skupino.

2. Trenutni Sistem Razvoj Klasifikacije Športnih Poškodb

Od leta 2013 obstaja posodobljen celovit klasifikacijski sistem mišičnih poškodb. Poškodbe mišic deli na indirektne mišične poškodbe ter na direktne mišične poškodbe.

INDIREKTNE MIŠIČNE POŠKODBE

Strukturne mišične poškodbe pa na:

  • Nateg mišice: pri čemur ne pride do anatomskih sprememb v mišici, ker ni presežena meja elastičnosti mišice. Lahko pa je prisotna poškodba malih žilic ali živcev. Nategnjena mišica navadno ne pušča nobenih trajnih posledic, ravno zato, ker ni prisotnih anatomskih sprememb v mišici.
  • Delno natrganje (ruptura) mišice: (Partial muscle tear), katero se deli naprej na manjšo ali zmerno natrganino. Natrganje obsega določeno število poškodovanih mišičnih vlaken. Izraženost klinične slike je odvisna ravno od števila poškodovanih mišičnih vlaken.
  • Popolno pretganje (ruptura) mišiče: (Complete muscle tear),kjer je mišično tkivo deformirano, kar se na površini kaže kot vdolbljenje, se pri   poizkusu   kontrakcije mišice poveča. Funkcija mišice je do te mere prizadeta, da uporaba mišice ni možna. Prisotna je krvavitev, ter krvnega strdka v poškodovanemu tkivu (tj.: hematom mišice). Natrganina se pojavi na različnih delih telesa, odvisno od narave športna (npr.: najpogosteje natrgana stegenska mišica, ali pa natrgana mišica v rami, oziroma natrgana mišica v mečih….)
  • Avulzija mišično-tetivnega spoja (ang.: Tendinous avulsion), kjer mišico z delčkom kosti vred odtrga od njenega narastišča ali pripenjališča, zaradi prevelike mišične (neprožne) mase in hkratnemu prehitremu gibu v smeri raztezanja. Pri tovrstni poškodbi je potreben kirurški poseg. Najpogostejša mesta so proksimalni del mišice RF, proksimalni del hamstringov, proksimalni del mišice adductor longus in distalni del semitendinosusa.
Natrgana Stegenska Mišica

DIREKTNE MIŠIČNE POŠKODBE

Med direktne mišične poškodbe uvrščamo mišične obtolčenine (kontuzije), ki so posledica delovanja zunanje sile (npr.: direktni udarec nasprotnega igralca). Stopnja poškodbe oz. nevarnost je odvisna od jakosti udarca (jakost mehanične sile), lokalizacije udarca, napetosti mišice v času udarca ter eventualne okvare živcev in žil. Zaradi udarca od zunaj je prizadeta predvsem površina mišice. Poškodba žil v podkožju ali v ovojnici (fascii) mišice je vzrok za običajno prisotno krvavitev, ki se pokaže v obliki hematoma.

Lokacija In Obseg Indirektnih Poškodb

Delne rupture mišice predstavljajo najpogostejšo obliko indirektne mišične poškodbe, medtem ko so popolne rupture veliko bolj redke. Pogostejše so (sub) totalne pretrganine in avulzije. Poškodbe, ki vključujejo več kot 50% premera mišice, imajo podoben čas celjenja, kot denimo popolno pretrganje mišice.

V kolikor ste radovedne narave, si lahko najnovejšo klasifikacijo mišičnih poškodb v profesionalnem nogometu pogledate v članku Mueller-Wohlfahrt in sodelavcev (2013).

Zaključek 

Vedeti moramo, da profesionalnemu športniku poškodba zagotovo predstavlja večji problem, saj ta porabi veliko časa in truda, da se po poškodbi spet vrne v kondicijsko stanje pred poškodbo, medtem ko se lahko  rekreativni športnik na drugi strani kmalu vrne na svoje delovno mesto. Posledično se tudi čas in način zdravljenja profesionalnih in rekreativnih športnikov razlikujeta.

V članku ste uspeli spoznati nekaj malega o osnovah športnih poškodbah, katere predstavljajo enormno široko področje raziskav in obravnav glede na različne dejavnike, vrsto poškodbe in samo vrsto športne aktivnosti.

Kot ste lahko videli po statističnih podatkih, mišične športne poškodbe še vedno predstavljajo in tudi bodo predstavljale velik medicinski problem, zato je varnost športnika in preprečevanje športnih poškodb zelo pomembna.

Delovanje Mišic

In kaj lahko storimo mi, kot ustrezno izobraženi kineziologi?

Varnost in preprečevanje športnih poškodb lahko dosežemo s  pravilnim ravnanjem in ozaveščanjem športnikov o pomenu regeneracije, ter ustrezno sestavimo in prilagodimo vrste treningov. Tu ima poseben pomen preventivno delovanje, predvsem nenehno izobraževanje in spodbujanje varnosti, še posebno pri tistih, ki delajo z mladimi športniki. Mladi so pogosto izpostavljeni prevelikim obremenitvam in stresu, kar povečuje nastanek poškodb in tudi psiholoških obremenitev. Zavedati se moramo, da kljub zanesljivosti številk, moramo delati z glavo in občutkom za človeka.

O rehabilitaciji posameznih poškodb pa si lahko pobrskate med ostalimi članki.

Pogosta Vprašanja

Katere so Najpogostejše Športne Poškodbe?

Najpogostejše vrste športnih poškodb vključujejo zvine, natrganine, poškodbe kolenskega sklepa, hematomi mišic, ruptura (t.j.: pretrganje Ahilove tetive), zlomi, dislokacije ramena, poškodba rotacijske manšete….

Kateri je Najpogosteje Poškodovani Del Telesa Med Športniki?

Zvini gležnja so morda najpogosteje poškodovani del telesa med športniki, čemur sledi kolenski sklep, komolec rama in zapestje.

Katera je Najpogosteje Natrgana Mišica v Športu?

Najpogosteje poškodovane in natrgane so mišice zadnje lože, predvsem Biceps Femoris.

Teja Ličen Slika

Teja Ličen, mag. kin.

Blog “Moje Gibanje”  je zasnovan kot prostor spoznanja in srečevanja, s pestrim naborom zanimivih prispevkov na temo gibanja, treninga, zdravja, bivanja.

Deli s Prijatelji:

Widget

Pin It on Pinterest